Tiskane izdaje
Da je Barbie nadvse vplivna ženska, ki vedno znova buri duhove, je spet dokazal odziv, tudi resnih medijev, na novosti iz njene rodne tovarne Mattel. Ob nedavnem dnevu žena je na trg prikorakala s serijo 17 novih različic Barbie Sheroes, upodobljenih po resničnih Zemljankah, ki zdaj sodijo med »junakinje, ki navdihujejo deklice s premikanjem mej in razširjanjem možnosti za ženske po vsem svetu«.
Med njimi so aktualna ameriška olimpijska prvakinja v snežnem žlebu Chloe Kim, avstralska okoljevarstvenica Bindi Irwin, kitajska odbojkarska zvezdnica Hui Ruoqi, francoska kuharska mojstrica Hélène Darroze in britanska šampionka v boksanju Nicola Adams pa tudi tri zgodovinske osebnosti: mehiška slikarka Frida Kahlo, matematičarka Nase Katherine Johnson (lani upodobljena v hollywoodskem filmu Skriti faktorji) in letalska pionirka Amelia Earhart, ki ji je leta 1932 kot prvi ženski samostojno uspelo preleteti Atlantski ocean. Mimogrede, pred dnevi naj bi našli njene posmrtne ostanke na otoku Nikumaroro v zahodnem delu Pacifika, kjer naj bi skrivnostno izginila, ko je leta 1937 želela z letalom obkrožiti svet.
Resnične junakinje
Sredi novembra lani je ena Barbie Sheroes postala prva Mattelova lutka, ovita v hidžab, po podobi in stasu sabljačice Ibtihaj Muhammad, dobitnice bronaste medalje v sabljanju v Riu de Janeiru in prve ameriške muslimanke, ki je med tekmovanjem nosila ruto. A niz burnih odzivov je sprožila najnovejša barbika Frida Kahlo. Prek odvetnika se niso oglasili samo njeni sorodniki, zlasti njena pranečakinja Mara de Anda Romeo, da Mattel nima pravic za njeno upodobitev in da ne povzema ustrezno njenih dolgih, črnih obrvi in oči niti njene barvite garderobe. Oglasila se je tudi njena filmska dvojnica, igralka Salma Hayek, ki je bila za vlogo v filmu Frida leta 2002 nominirana za oskarja. Na instagramu je zapisala, da »Frida Kahlo nikoli ni skušala biti kdo drug ali da bi bila videti kot kdo drug. Slavila je svojo edinstvenost. Kako so jo lahko spremenili v barbiko?«
Barbie je bila kontroverzna že vse od rojstva. Njena stvariteljica, v Ameriko priseljena Nemka Ruth Handler, jo je zasnovala po nemški lutki Bild-Lilli, ki so jo ustvarili na podlagi stripov v nemškem časopisu Bild-Zeitung v 50. letih. Poimenovala jo je po hčerki Barbari in jo leta 1959 predstavila na newyorškem sejmu igrač, ob čemer so se njeni moški tekmeci posmihali, češ, kdo bi si želel igrati s prsato punčko. Kljub temu se je njena prodaja razcvetela, toda že leta 1963 so se zaradi telesa, ki so ga zasmehovali moški, oglasile tudi ženske, saj so tistega leta Barbie prodajali s knjigo o dieti. Ko so leta 1992 predstavili govorečo Barbie, ki je znala povedati »ure matematike so težke«, so jih zaradi številnih kritik, tudi iz organizacije Barbie Liberation Organization (Organizacija za osvoboditev barbike), umaknili iz prodaje, toda na policah so ostale tiste, ki so govorile o nakupovanju, oblačilih ali poroki.
Ko je Mattelov tekmec Hasbro leto zatem predstavil še serijo za fante, nasilno govoreče vojake G. I. Joe, je Barbie Liberation Organization, v kateri so se združevali umetniki, starši, feministi in protivojni aktivisti, stopila v gverilo. Kupovali so govoreče vojake in barbike, ki so dosegale ceno med 40 in 50 dolarjev, jim zamenjali vgrajene zvočne skrinjice in jih ob pomoči somišljenikov vrnili na prodajane police. Barbike so tako kričale »Maščevanje je moje!« ali »V napad!«, mačistični vojaki pa »Načrtujva najino sanjsko poroko!« ali »Pojdimo nakupovat!«. Menda jim je uspelo zamenjati kar med 300 in 500 lutk. Po poročanju New York Timesa so aktivisti v škatlah pustili tudi telefonske številke organizacije in medijev v bližini prodajnega mesta. Kupce, ki so se strinjali z njihovo antiseksistično in protinasilno agendo, pa pozvali, naj pokličejo novinarje. Tako so želeli dobiti medijsko pozornost, da bi opozorili na to, da takšne igrače spodbujajo negativno obnašanje pri otrocih.
Že 180 različnih poklicev
Pri Mattelu so se vselej otepali kritik in poudarjali, da je imela Barbie svoj poklic oziroma kariero še v časih, ko je bila ameriška ženska zreducirana na vlogo pridne gospodinje in ustrežljive žene; da je bila leta 1963 poslovna ženska, leta 1965 astronavtka in leta 1973, ko je bila v ameriški zdravniški srenji le peščica žensk, kirurginja. Pri Financial Timesu so do aprila lani našteli, da je od leta 1959 spremenila že 180 poklicev.
Pri Mattelu so dolgo trdili tudi, da Barbie nima nobenega vpliva na dekleta in da je mnogo večjega pripisati tako manekenkam kot mamam, da so mladenke nezadovoljne s svojimi telesi. Vrsta študij pa je pokazala, da Barbie vpliva vsaj na to, kaj deklice štejejo za lepotni ideal. V študiji iz leta 2006, ki ga je združenje ameriških razvojnih psihologov objavilo v svojem časopisu, so ugotovili, da se deklice, ki so izpostavljene barbikam v zgodnjih letih, pozneje bolj ukvarjajo z vitkostjo svoje postave kot tiste, ki se igrajo z drugimi lutkami, je zapisala Eliana Dockterman v naslovni zgodbi o Barbie v slavni ameriški reviji Time januarja 2016. Spisala jo je tik pred predstavitvijo nove postave Barbie. Pravzaprav treh – visoke, z oblinami (bolj izrazitimi boki, stegni in meči) in majhne. A nove dimenzije lutke so trčile ob že uveljavljen Barbikin status. Ne samo, da je to pomenilo, da mora zaradi bolj izrazitih oblin povsem zamenjati garderobo in celo številko čevljev. Ko so deklice v fokusnih skupinah povprašali, ali vidijo razliko z vitko, klasično barbiko, so pritrdile in novo označile za debelo, četudi zaradi politično korektne vzgoje tega niso želele izreči na glas. Mame pa so se spraševale, kako bi bila taka barbika razumljena kot darilo za sošolko. Bi sošolkina mama to lahko razumela kot namig, da morebiti tudi njena hči ni pravih mer ...
V novo tisočletje s krizo identitete
Barbika je prvo veliko krizo identitete (in upad prodaje) doživela ob prehodu v novo tisočletje, do tedaj je med lutkami zasedala 90-odstotni tržni delež. Potem pa je leta 2001 udarila Bratz, bolj robata vrstnica, razpotegnjenih oči in širše postave proizvajalca Hasbro, na katero je Mattel z veliko zamudo, šele leta 2010, odgovoril z lutkami Monster High. Pozornost deklic so ukradle še dekliške serije legokock Lego Friends, po zaslugi katerih je Legu leta 2014 uspelo prehiteti Mattel in postati največji proizvajalec igrač, in Disneyjeva ledena princesa Elsa (izdeluje jo Hasbro). Vse to se je seštelo in prodaja barbik je samo med letoma 2012 in 2014 upadla za 20 odstotkov. Tedaj so ocenili, da je Mattel zaradi Else in drugih Disneyjevih princes izgubil 500 milijonov dolarjev.
Zanimive so predvsem ugotovitve, kako bi bila Barbie, globalni simbol zahodnega lepotnega ideala, videti, če bi jo povečali na resnične ženske mere – bila bi vse prej kot idealna. A kot je izjavila M. G. Lord, ki slovi kot biografinja barbike, je bila ustvarjena, da bi »ženske tako ali drugače naučila, kaj od njih pričakuje družba«. Če še vsaj približno držijo podatki izpred dveh let, blagovna znamka Barbie v več kot 150 dr??avah po svetu ustvari prodajo v višini okoli milijarde dolarjev na leto, samo v ZDA pa ima barbiko 92 odstotkov ameriških deklic med 3. in 12. letom. Tudi zaradi dostopne cene desetih dolarjev. •
