Vinetou, plemeniti divjak

Pogumen, iskren in pravičen junak Divjega zahoda.

Objavljeno
26. september 2013 17.20
Vinetu Nedelo
Nevenka Žolnir, Panorama
Nevenka Žolnir, Panorama

Domišljijska podoba Indijanca kot plemenitega, ponosnega vojščaka na konju, s perjanico iz orlovih peres na glavi, oblečenega v usnjen telovnik in mokasinke je ideal, ki v Evropi in po svetu še dandanes živi v literaturi, slikarstvu in filmu. Milijoni bralcev in gledalcev del Karla Maya so Vinetouja sprejeli za svojega in marsikdo je živel v prepričanju, da je poglavar Mescalero Apačev resničen lik.

To vero je sprva širil tudi avtor sam. Do leta 1899 je zatrjeval, da ga je opisal po živem junaku, nato pa ga je predstavljal kot simbolno figuro. V romanih naredi precejšnjo osebnostno preobrazbo, čeprav ostaja pogumen, iskren in pravičen.

Njprej se izogiba spontanim maščevalnim potezam – ubijanju sovražnikov in skalpom. Verjame v kolektivno krivdo in se nagiba k črno-belemu pogledu na ljudi (Mehičani so zanj »napačni ljudje z juga«), se pa občasno posvetuje s prijatelji Old Shatterhanda in drugimi »dobrimi belci«, vendar je njegov beli krvni brat vedno zraven kot posrednik med obema svetovoma.

Vinetou je odličen jezdec in strelec, obvlada različna indijanska orožja in bojne tehnike. Poleg svojega jezika govori tudi angleško in svoje kratke stavke končuje z znamenitim »Hovk!« Pisatelj si ga zamislil lepo, a nevpadljivo oblečenega, brez poglavarskih oznak in peres.

V filmu je njegova oprava bolj razkošna, on sam je privlačen, močan in umirjen. V kultnih nemških filmih iz 60. let prejšnjega stoletja mu je obraz, prilagojen okusu množic, dal igralec francoskega rodu Pierre Brice, ki v zavesti gledalcev še danes živi kot edini »pravi« Vinetou.

Nemški vestern

V nasprotju z večino ameriških vesternov je v nemških namesto kavboja osrednji lik pogumen Indijanec. A filmi, posneti po zgodbah Karla Maya, z resničnostjo nimajo dosti skupnega in niti ne sledijo zvesto Mayevi predlogi. »Njegova podoba Divjega zahoda, ki ga je sam imenoval 'the dark and bloody grounds', je preveč idealizirana.

Zato moramo občinstvu, ki ga je oblikoval ameriški vestern, posredovati bolj prepričljivo, izboljšano podobo,« je odnos nemške filmske industrije pojasnil scenarist Harald G. Petersson. Pojem plemenitega divjaka je povezan s hrepenenjem po neokrnjeni naravi in eksotičnih prizoriščih. Večino prizorov na prostem so posneli na Hrvaškem. Bele apnenčaste stene, idilična jezera in zeleni travniki so nadomestili Veliki kanjon in zelo zaznamovali slog zahodnonemškega vesterna.

V nasprotju z njimi je vzhodnonemški vestern filmske družbe Defa odlikoval bolj realističen pogled, prizori na prostem so bili posneti v Gruziji, Bolgariji, na Kubi, v Uzbekistanu in Romuniji. Osrednji lik je upodobil srbski igralec in režiser Gojko Mitić. Filmske zgodbe so pogosteje temeljile na resničnih dogodkih iz zgodovine ZDA in prikazujejo tudi vsakodnevno življenje v indijanskih naselbinah in njihova mirovna pogajanja z belci.

Vendar v vseh filmih Vinetou uteleša razmere ameriškega Zahoda po prihodu belcev. Je dobri Indijanec, ki se na svojem konju Iltschiju s srebrno dvocevko bori za pravico in mir. Spremlja ga njegov beli prijatelj in krvni brat Old Shatterhand, mladi nemški izseljenec, ki je velikokrat tudi pripovedovalec zgodbe in s katerim se je nemški pisatelj Karl May pogosto istovetil. Zanimivo je, da je v Ameriko potoval šele leta 1908, več kot desetletje po izidu trilogije romanov o Vinetouju.

Avtor iz zapora

Eden najbolj produktivnih in najbolj branih nemških avtorjev pustolovskih romanov Karl Friedrich May (1842–1912) se je rodil v saškem mestecu Hohenstein-Ernstthal. Bil je peti do štirinajstih otrok, od katerih jih je devet kmalu umrlo, in tudi sam je bil v otroštvu nekaj let slep. V času študija in učiteljevanja je večkrat prišel navzkriž z zakonom in do leta 1874 je moral odslužiti več zapornih kazni. Po zadnji je začel pisati in od leta 1875 je kot urednik delal za različne tednike.

Prve uspehe je dosegel s pripovedmi in kolportažnimi romani. Kot pisatelj se je uveljavil z Gesammelte Reiseerzählungen (Zbranimi deli), ki so začela izhajati leta 1892 in so vključevala tudi ciklus romanov Durch die Wüste (Skozi puščavo).

Zgodbe se velikokrat dogajajo na severozahodu ZDA ali Bližnjem vzhodu ter zastopajo krščanski svetovni nazor in romantizirajo naravo. Ko je leta 1893 izšla trilogija romanov Winnetou, je bilo v prvih dveh letih prodanih 60.000 izvodov knjig. Njegova dela so opisovala plemenite in pogumne ljudi, ki so zmagovali nad podleži, in s temi liki se je istovetil, čeprav je bil v resničnem življenju njihovo pravo nasprotje.