Zanimivo je, da pravzaprav vse slavne avtomobilske znamke utelešajo mentaliteto dežele, od koder izvirajo. Z Volvom in Švedi seveda ni nič drugače.
Švedi veljajo za umirjene, tihe, kultivirane, nevsiljive, nevpadljive in zadržane ljudi. Zavedajo se svoje substance in nimajo nobene potrebe po tem, da bi o vsem, kar se dogaja v njihovi notranjosti, obveščali širni svet. In Volvo je prav takšen – zanesljiv, varen, trpežen, hvaležen, zasnovan tako, da je videti dobro, tudi ko je star dvajset let. Večen, na neki način. Kot tak je bil zamišljen v sredini dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko sta Assar Gabrielsson in Gustav Larson, dva izmed vodilnih mož SKF, ki je že takrat izdeloval svetovno priznane ležaje, začela projekt švedskega avtomobila – takšnega, ki bo dovolj robusten in trpežen, da bo zmogel kljubovati slabim cestam in mrzlim zimskim razmeram.
Ime Volvo sta potegnila iz predala SKF, saj so ga kratek čas uporabljali za omejeno serijo ležajev. Volvo je spregatev latinskega glagola volvere, ki v slovenskem prevodu pomeni: Vrtim se! In volvi se vrtijo v neskončnost. Leta 1927 so izdelali prvih dvesto osemdeset primerkov. Takrat se je začela zgodba o znamki, ki je v svet avtomobilizma vpeljala številne novosti, predvsem pri aktivni in pasivni varnosti. Njihov seznam je tako dolg, da lahko trdijo, da je v vsakem avtomobilu, ki danes šviga po asfaltu, tudi nekaj volva. Vetrobransko steklo, ki se ob udarcu ne razbije, tritočkovni varnostni pasovi na sprednjih in kasneje še na zadnjih sedežih ter sistem stranske zaščite Sips so le trije izumi s precej daljšega seznama.
Težko bi rekli, da Švedi niso športni ljudje. Seveda so, gojijo prav poseben odnos do narave in telesa. V zgodovino so poslali kar nekaj legendarnih športnikov, med katerimi zagotovo najbolj izstopata smučarski as Ingemar Stenmark in teniški ledeni princ Björn Borg. A v avtomobilizmu se v športne vode niso prav pogosto podajali. Volvov projekt športnega avtomobila P1900 je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja prava polomija, saj so prodali le oseminšestdeset primerkov.
A Švedi so vztrajni in se učijo na napakah. Odločili so se za popravni izpit. Kot svetovalca so najeli Helmerja Pettersona, ki je bil že v štiridesetih letih odgovoren za model PV444. Petterson je sestavil ekipo inženirjev in oblikovalcev. Slednje je vodil njegov sin Pelle, ki je takrat delal za italijanski oblikovalski studio Carozzeria Pietro Frua. Leta 1961 je pripeljal avto z oznako P1800. Z današnjega vidika se zdi ta model povsem nevolvovski. Volvo si predstavljamo kot limuzino ali karavana dokaj oglatih oblik.
P1800 pa je elegantnež podolgovatih mehkih linij. Najbolj impresiven je bil stranski pogled, za oznako njegovega zadka pa je še najbolj primeren izraz seksi. Dejstvo je, da v tistem času volvo še ni izdeloval oglatih avtomobilov; ti so prišli na vrsto v sedemdesetih in osemdesetih letih. Po drugi strani pa se pri modelu P1800 čuti vpliv italijanskega oblikovanja. Prav to je bil tudi del Volvove prodajne strategije.
Vseskozi so namreč trdili, da so avtomobil oblikovali pri Pietru Frui, šele leta 2009 so priznali, da ga je v resnici narisal Pelle Petterson, Italijani pa so le posodili avtogram. Kakorkoli že, P1800 je bil razmeroma uspešen. Med letoma 1961 in 1973 so jih prodali nekaj več kot trideset tisoč, kar za tiste čase in glede na namembnost avtomobila sploh ni slaba številka. V začetku sedemdesetih let so izdelali tudi karavansko različico z unikatnimi steklenimi vrati prtljažnika. Prav P1800 ES je rabil kot osnova za modela 480 in C30.
Ko avtomobilski oblikovalci snujejo nove modele, pogosto pobrskajo po zgodovini lastne znamke. Prav to je naredil Thomas Ingenlath, ki je na mestu vodje Volvove oblikovalske ekipe pred kratkim nadomestil dolgoletnega šefa, Britanca Petra Horburyja. Ingenlath je na Švedsko prišel iz skupine Volkswagen, kjer se je med drugim podpisal pod škodi fabia in superb.
Pri svojem prvem »švedskem« projektu, ki se imenuje volvo concept coupe, se je zgledoval prav pri slavnem modelu P1800 iz šestdesetih let. Koncept je jedro nove hišne strategije Scaleable Product Architecture, ki jo sestavljajo trije ključni stebri: skandinavski značaj, kreativnost in aktivnost. Ta projekt napoveduje Volvovo oblikovalsko usmeritev v bližnji prihodnosti. Menda so precej tega uporabili že pri nasledniku nekoliko postaranega modela XC90, ki naj bi ga predstavili naslednjo jesen na pariškem salonu.
Podobno kot P1800 je tudi concept coupe dvovratni kupe z izrazito poudarjeno stransko linijo, ki deluje dinamično, agilno in športno. Avtomobil se ponaša z dolgim pokrovom motorja. Prednji del z veliko masko in led-lučmi le še poudarja njegov značaj. Od tu bodo menda črpali kar nekaj idej za naslednika limuzine S80, ki naj bi se po novem imenovala S90.
Volvo je v zadnjem času precej vlagal v razvoj lastnih platform, motorjev in oblikovalskega pristopa. S tem računajo, da bodo do konca desetletja podvojili prodajo, ki je lani znašala dobrih štiristo tisoč avtomobilov. Ko se je švedski ponos pred nekaj leti znašel v rokah kitajskega Geelyja, so skandinavski tradicionalisti zmajevali z glavo. A izkazalo se je, da Kitajci niso tako slabi lastniki. Predvsem pa so zelo hitro dojeli, da je švedskost volvov najbolj razpoznavni zaščitni znak, zato so se odločili, da jo bodo negovali ...
Tiskane izdaje
