Vrt na avtocesti

Nizozemski

arhitekturni biro MVRDV je zmagovalec natečaja za preobrazbo opuščenega avtocestnega nadvoza ob glavni transportni postaji v Seulu. Avtocesto, ki z obiljem betona in jekla predstavlja koncept, ki ga v okoljski problematiki običajno obravnavamo kot degradirano krajino, so mestni svetniki želeli spremeniti v nasprotje, v atraktivno zeleno območje. Takšna ozelenjena avtocesta naj bi predstavljala svetel zgled, kako je mogoče nekdanja pozidana območja spremeniti v okolju in uporabnikom prijazne površine, ki bodo prebivalcem bližnjih stanovanjskih sosesk rabile kot nadomestek javnega parka. Obenem si v mestu obetajo, da bi s takšnim projektom lahko zagnali podobne iniciative ozelenjevanja tudi na drugih opuščenih ali zanemarjenih urbanih območjih. Mestna oblast predvideva, da naj bi bil projekt, ki so mu dali ime Skygarden, dokončali do konca leta 2017.

Nadvoz, na katerem bodo zasadili seulski nebeški vrt, v dolžino meri 938 metrov in ima skupno površino 9661 kvadratnih metrov. Načrt biroja predvideva, da bi opuščeni avtocestni nadvoz »pogozdili« z drevesi, grmovnicami in cvetjem; v celoti naj bi zeleni del avtoceste sestavljalo kar 254 vrst rastlin. Tako bi ustvarili lokalni arboretum različnih drevesnih vrst oziroma rastlinsko knjižnico, kamor bodo prebivalci mesta hodili po sprostitev in navdih, nenavadna ozelenjena betonska konstrukcija pa bo zagotovo pritegnila tudi mnogo radovednih turistov, ki bodo v seulskem nebeškem vrtu prepoznali novodobno atrakcijo tipa zabaviščni park. Seveda ne kaže pozabiti na zdravilni učinek zelenja, saj bodo drevesa in zelene rastline prispevali tudi k izboljšanju zraka v gosto pozidanem mestu. Pomemben je tudi izobraževalni učinek, saj je večini prebivalcev betonskih džungel po vsem svetu poznavanje rastlinskih vrst in njihovih koristi španska vas. Novi ozelenjeni nadvoz pa bo imel še eno dobro lastnost, saj bo zmanjšal čas, ki je potreben za dostop do transportne postaje, s 25 na 11 minut.

Obstoječi avtocestni nadvoz je bil zgrajen v sedemdesetih letih 20. stoletja, da bi povezal trg Namdaemun, največjo tradicionalno tržnico v Seulu, z vzhodnim delom mesta, pri čemer bi prečili transportno postajo in tako vzpostavili povezavo z zahodnim delom mesta. Proces preoblikovanja avtoceste se je začel leta 2006, ko so mestni možje po varnostnem pregledu konstrukcije dobili na mizo poročilo, da je 17-metrski nadvoz nevaren in ga je treba temeljito obnoviti ali porušiti. Leta 2009 so vožnjo po nadvozu prepovedali težkim vozilom, po posvetu s prebivalci in strokovnjaki pa so se odločili, da je najboljša rešitev opustitev nadvoza in njegova celovita preobrazba v cono za pešce oziroma javni prostor. Zanjo so lani razpisali mednarodni natečaj, na katerem je zmagal nizozemski biro MVRD, znan po sposobnosti multipliciranja prostora. Biro MVRDV je natečaj osvojil v sodelovanju z drugimi strokovnjaki, med katerimi so nizozemski krajinski arhitekt Ben Kuipers, nizozemska oblikovalska skupina Droog, lokalni arhitekturni biro DMP, lokalni krajinski arhitekti KDI, korejski inženiring Saman and Cross, svetovalni biro za trajnostne objekte EAN in drugi.

Večina viaduktov in mostov za pešce v azijskih velemestih je namenjenih izključno funkciji, za katero so bili zgrajeni, kar pomeni, da ponujajo malo prostora za spremembe ali drugačno namembnost. Omenjeni avtocestni nadvoz ob transportni postaji pa je že zaradi razsežnosti omogočal uresničitev bolj ambicioznega in izvirnega projekta v samem središču mesta. Arhitekti so se odločili, da najprej oblikujejo »knjižnico« lokalnih rastlin, ki bi lahko uspevale na nadvozu, pri čemer so se odločili posamezne vrste zasaditi v oblikovanih »soseskah« oziroma satelitskih vrtovih. Temu konceptu sledi izrazito urbani profil novega arboretuma z vmesnimi komercialnimi postajami v obliki različnih stojnic, prodajaln in gostinskih lokalov, ki bodo v Skygarden vnesli še več življenja.

Korejci so se nove zelene avtoceste lotili povsem strateško. Zasaditev dreves bodo kot v pravem arboretumu tudi vestno označili, da bi meščani, ko se bodo ob svojih najljubših drevesih fotografirali, vedeli, katero drevesno vrsto podpisati pod sliko. Arhitekt Winy Maas iz biroja MVRD je dejal: »Skygarden v Seulu bo spremenil življenja mnogih meščanov na bolje. Ponuja bližnjico, ki vodi skozi zeleno oazo, obdano z betonom in prometnim truščem. Sprehod skozi park je tudi poučen, saj bo Korejcem približal njihovo lastno naravno dediščino.« Logična posledica projekta bi bila ozelenjevanje drugih predelov mesta, saj zelenja v pozidanem Seulu kronično primanjkuje. Nove sadike za presajanje po mestu pa naj bi v vzgajali kar tukaj. Da bo nebeški vrt funkcioniral kot urbana površina, bo seveda treba dograditi nekaj stopnišč, tekočih stopnic in dvigal, ki bodo obiskovalce dvignili na nadvoz. Vzpostavili bodo tudi sistem vrtnih »satelitov« – povezovalnih vrtov, ki se bodo kot veje pri drevesu razraščali čez mesto in rojevali nova zelena območja.

Biro MVRDV je trenutno zelo dejaven pri »zelenih« projektih, saj pripravlja načrt največje hortikulturne razstave Floriade 2022, ki jo enkrat na deset let organizirajo na Nizozemskem – leta 2022 bo v nizozemskem novozgrajenem mestu Almere. V sklopu tega projekta pripravljajo »knjižnico« rastlin z vsega sveta, ki bo v lokalni obliki izvedena tudi pri projektu seulskega Skygardna. Leta 2013 je biro zmagal na natečaju za oblikovanje 5,3 hektarja velikega parka Zarjadje v Moskvi, pripravljajo pa tudi načrt krajinskega preoblikovanja francoskih mest Caen in Bordeaux. Biro MVRDV so leta 1993 ustanovili Winy Maas, Jacob van Rijs in Nathalie de Vries v Rotterdamu in velja za enega najbolj uspešnih nizozemskih arhitekturnih birojev v svetu. Njihova arhitekturna filozofija temelji na tezi zgoščevanja različnih programov v urbanem okolju. S tem želijo preprečiti poseljevanje podeželja oziroma oblikovanje predmestij, kar povzroča izginjanje kakovostne zemlje za obdelovanje. Čeprav se zdi projekt Skygarden nekaj povsem drugega, bodo z njim ne le pridobili nov urbani prostor, temveč tudi zemljo. •