Walter Moers: Mesto sanjajočih knjig

»Kot ponavadi ni znanega nič zanesljivega. Črnonočnik svoja pota rad zavije v temo. Je tukaj ali je tam? Se pravkar vibrira skozi gorski masiv ali koraka čez vodo s H2O-zgoščevalnimi čevlji? Slišal sem, da načrtuje ustanovitev elitne akademije v Mračnih gorah. Drugi pravijo, da je iznašel stroj za zamrzovanje tornadov.«

Tornadov bržčas ne bo treba zamrzovati, kot pravkar beremo v časopisih, je nepopisen mraz spet zajel severno Evropo, in kot napovedujejo, ga utegne biti še več, mraza namreč. Staršem svetujejo, naj se sami odločijo, ali bodo pri minus 30 pod lediščem poslali otroke v šolo. Kaj zdaj? Rešitev utegne biti knjiga, kakšna fantazijska, denimo, kot je Mesto sanjajočih knjig nemškega pisatelja Walterja Moersa, ki je v slovenskem prevodu Stane Anželj pravkar izšlo pri Založbi Sanje. Knjiga je pač edino, kar je na tem ali onem svetu zanesljivega.

»Mladinska literatura, a presneto direktna, brez olepševanja življenja,« je navrgel neki bralec na spletu. Mesto sanjajočih knjig je fantazijsko delo, ki v moersovski maniri prinaša vrsto literarnih žanrov, antično in germansko mitologijo pa neogibne primesi parodije ter ironije. Kot pravi urednica Tjaša Koprivec, gre za vnovično bralsko sladokusje: »To je nepredvidljivo, fantastično čtivo za nescrkljane knjigoljube in pisateljsko-pesniške snovalce, ki verjamemo, da more biti bralsko použitje (nemara tudi usodna) pustolovščina. Briljantna knjiga, ki napravi, da cepetaš od navdušenja, da se počutiš gigantsko, nadzemeljsko, knjiga, zavoljo katere te tu in tam popade smeh, spet drugič pa priteko solze, knjiga, zaradi katere se zgodi, da se šele pozno na noč zaveš, da v dlani stiskaš popolnoma zmečkan kos kruha z marmelado …«

Mesto sanjajočih knjig (v izvirniku Die Stadt der Träumenden Bücher) je že četrto delo iz t. i. zamonijskega cikla, ki pa je povsem samostojna knjiga (pri nas sta prvi izšli knjigi 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca in Rumo & Čudeži v temi). Če je Rumo nagovarjal pustolovsko razigrane mlade bralce, ki so spremljali duhovito in prodorno opisano dozorevanje junaka, Mesto sanjajočih knjig prikimava vsem, ki bodo v očarljivo gnetenih vrsticah prepoznali številne anagrame, literarne reference in medvrstične interference. To je delo, ki je še zlasti namenjeno ljubiteljem knjig, pa naj bodo to pisatelji, pesniki, strastni bralci, založniki, knjigarji, knjižničarji ali navdušeni »fhernhahovski palčki«. »Knjiga, ki o knjigah spregovori zelo sveže in domišljijsko bogato. Pri Walterju Moersu so pustolovščine poezija,« delo presoja nemški časopis Die Welt.

»Ni važno, kako se zgodba začne, niti kako se konča, važno je, kaj se zgodi vmes,« svojemu mlademu nasledniku tik pred smrtjo dahne dinozaver Dancelot. Moers zvito napove, da gre zgolj za njegov prevod nekaj poglavij iz obsežnega svežnja, ki ga je spisal neki dinozaver doma z gradu Lintvern, Blagorad Basnodolski, veličina med zamonijskimi književniki. Na več kot štiristopetdesetih straneh spremljamo tedaj še mladega Basnodolskega na pustolovski poti skozi mesto Bukvano in njegove katakombe, v katerih kar mrgoli skrajno nevarnih življenjskih oblik, Moersovih stvaritev, ki so tako ali drugače povezane z literarno industrijo.

Med iskanjem avtorja genialnega rokopisa se vedoželjni Basnodolski uči pisateljevanja in tako tudi bralcem postreže marsikatero hudomušno modrost (če doslej nisi še ničesar objavil, je razlog morda ta, da pišeš z napačno roko). Za roman, ki je v Nemčiji prvič izšel leta 2004, je avtor leto dni zatem prejel nagrado mesta Wetzlar za fantazijsko literaturo. Mesto sanjajočih knjig je po mnenjih navdušenih nemških bralcev pravi hvalospev literaturi in branju. Bukvana, mesto sanjajočih knjig, pa bi lahko bila tudi groteskni oris današnje literarne industrije, še posebej frankfurtskega knjižnega sejma.

Walter Moers, rojen leta 1957 v Mönchengladbachu v Nemčiji, je uspešen komik, pisatelj, animator in kipar. Svoje knjige piše in jih sam tudi ilustrira. Začel je z risanjem stripov, nato pa je nekatere like še razvijal in se dokazal kot izjemen avtor, ki je s svojo domišljijo sposoben popolnoma prevzeti bralce. Njegova kot po pravilu zelo obsežna dela črpajo iz tradicije groteske ter se, podobno kot renesansa, barok in romantika, naslanjajo na srednjeveško in antično književnost, mitologijo in ezoteriko.