Za pot v druge galaksije

Kultna svetilka lava praznuje petdeseti rojstni dan, za katerega so pri Mathmosu izdelali jubilejno serijo.

Objavljeno
26. september 2013 12.39
Saša Bojc, Kult
Saša Bojc, Kult

Za nekatere raketa za v druge galaksije, za druge simbolični ostanek psihedeličnih hipijevskih let – svetilke, v katerih počasno bruhajo barvne umetnije, medlo svetijo po stanovanjih že natanko pol stoletja. Prvič so sedle na police britanskih domov septembra 1963, za njihovo izstrelitev v svet pa je bila tako rekoč kriva pijača za šankom puba v osrčju hampshirskega New Foresta nekaj let pred tem.

Tam se je namreč ustavil Edward Craven Walker, nekdanji vojni pilot, in se ob srkanju pijače na šanku zagledal v neko čudno uro z vodo in oljem za kuhanje jajc, ki je delovala podobno. Sledila so leta tuhtanj, raziskav in poskusov, da je nastala svetilka, v kateri se zaradi dveh tekočin z različno gostoto, ki se ne mešata, ter svetlobnim virom, ki segreva težjo, tvorijo umetnije različnih barv in oblik.

Očitno je Craven Walker pravilno predvidel, da bi se taka čudna reč, ki jo danes tržijo pod imenom Mathmos, dobro vklopila v vse bolj psihedelična 60. leta in lahko navdušila generacijo, ki je odkrivala svobodno ljubezen in se ob pomoči opojnih substanc rada predajala ležernosti. »V ospredju so bili Carnaby Street, Beatli in vesoljska plovila, zato se mu je zdelo zelo zabavno ustvariti nekaj, kar bi sodilo zraven,« se spominja druga od izumiteljevih žena Christine Baehr, ki je za letošnji okrogli jubilej zasnovala jubilejno omejeno serijo svetilk.

Prvi je bil Astro

Astro je bil prvi model, ki ga je pod imenom Crestworth zasnoval Craven Walker in je poleg domišljije tistega časa odseval tudi tehnološko naprednost. »Edward je bil poln idej. Ko je imel zamisel, je vse do zadnje podrobnosti vedel, kako bo videti na koncu. Ker je bila takšna svetilka nekaj povsem novega in za marsikoga zelo grozna, sva najprej morala prepričati potencialne vlagatelje, da se bo tudi dobro prodajala. Poleg tega v šestdesetih letih svet ni bil tako povezan, kot je danes z internetom, zato si moral sesti v kombi in se podati okrog,« je Christine Baehr poudarila za BBC. Sama sta jih po državi prodajala v prtljažniku nekdanjega poštarskega kombija Smokeyja.

Kljub vsemu se je glas o psihedeličnih svetilkah uspešno širil. V sredini 60. let prejšnjega stoletja so se začele pojavljati tudi na televiziji; najprej v znanstvenofantastični seriji na BBC Doctor Who, bogatile so scenografijo še ene serije istega žanra The Prisoner, leta 1971 se je z Astro Mini v svojem snemalnem studiu fotografiral tudi David Bowie, v 80. letih pa so jih postavili pred hollywoodske kamere na snemanju tretjega dela Supermana. »In kdaj smo ugotovili, da smo na pravi poti? Tisti dan, ko so iz trgovine v Birkenheadu klicali, da je iz nje s svojim primerkom pravkar izstopil član Beatlov Ringo Starr. Takrat smo pomislili, uau, zadeli smo v polno!« pripoveduje soproga in poslovna partnerica Cravna Walkerja.

Toda tako kot vse modne muhe je tudi to sčasoma začel jemati konec. V sredini 80. let je nastalo zatišje, vse dokler ni njihovega potenciala znova odkrila Britanka Cressida Granger. Ta mlada podjetnica je z njimi opremila svojo trgovino z vintage pohištvom v londonskem Camden Marketu, potem pa hitro opazila, da gredo v prodajo kot za med. Povezala se je z zakoncema Craven Walker in naposled v poznih 80. letih postala direktorica podjetja. Znamko je leta 1992 po navdihu iz kultnega filma Barbarella preimenovala v Mathmos in sedem let pozneje postala še njena lastnica.

Vmes je patent, s katerim sta zakonca Craven Walker zaščitila svoj izum, potekel in velika sreča je bila, da svet tega ni opazil, saj je hkrati zrasla tudi nova generacija navdušencev nad retro simboli. »Bilo je lepo obdobje monopola in svetilka lava je bil pravi izdelek na pravem mestu in ob pravem času,« se spominja Cressida Granger. Po njeni oceni je podjetje v tem času ponovne obuditve gotovo prodalo več svetilk kot v 60. letih, ko so se rodile. Že konec 90. let se je znamka Mathmos vpisala na seznam stotih britanskih najhitreje rastočih zasebnih podjetij oziroma podjetij z najhitreje rastočo prodajo (Fast Track 100), ki jo dosegajo v triletnem obdobju, prejela je dve kraljičini nagradi za izvoz, Cressida, ki je medtem postala še lastnica znamke, pa se je uvrstila med finalistke za nagrado podjetnice leta verve cliquot.

Kljub temu da podjetje še vedno skrbno varuje tekočo vsebino svetilk, so se v 90. letih začeli množiti številni ceneni ponaredki iz Azije. In čeprav bi bilo mnogo ceneje, če bi svetilke izdelovali na Kitajskem – nekatere svetilke led znamke Mathmos tam že izdelujejo –, se jim zdi posebej dragoceno, da še vedno vztrajajo s tovarno na jugozahodu Velike Britanije in tistim, kar je zakoličil Edward Craven Walker. Kovinsko podnožje izdelujejo v Devonu, steklene dele v Yorkshiru, vsako svetilko pa ročno napolnijo v prvotni tovarni v Poolu v Dorsetu. Naš cilj ni izdelovanje najcenejših primerkov, temveč najboljših na svetu, poudarja Cressida Granger. Vse to se zrcali tudi v ceni originalov; medtem ko je ameriške ponaredke mogoče kupiti že za nekaj manj kot 12 evrov, se cene originalnih mathmosov začnejo šele pri 60 evrih.

Tudi nastajajo kot pred pol stoletja

Tudi večina proizvodnega procesa je ostala enaka kot pred pol stoletja, le enega od kovinskih delov izdelujejo ob pomoči robotov. Cveti tudi zbirateljstvo, poudarja eden od vnetih predstavnikov te skupnosti Anthony Voz, ki ureja spletno stran Flow of Lava. Po njegovih besedah so najbolj cenjene svetilke iz omejenih serij, ki prodajno niso bile preveč uspešne, tiste redkih barv, tiste iz omejene serije Astro oziroma predvsem zgodnji primerki, nastali med letoma 1963 do 1965. »Njihove cene se gibljejo po več sto evrov, večji primerki pa dosegajo ceno tudi po več tisoč,« je za BBC povedal Voz, ki namerava do konca leta na spletu »odpreti« tudi virtualni muzej svetilk te vrste in predmetov, povezanih z njimi. Opominja, da na ebayu vlada prava poplava primerkov različnih starosti, sam pa je zvezo vzpostavil z ljubiteljem iz Singapurja, ki jih ima menda celo 10.000. A kot pravi Voz, te zbirateljska strast prime že, ko dobiš prvo. Potem te samo še drži in želel bi si imeti vse.

Med prihodnjimi izzivi znamke Mathmos je gotovo zamenjava običajnih žarnic, ki grejejo tekočino, s kakšnimi bolj varčnimi, s čimer pa tudi že imajo izkušnje. Leta 2000, istega leta, ko je umrl »oče« te svetlobne rakete, so ustanovili oblikovalski studio v Londonu, v katerem oblikujejo svetilke led, in te so že prejele številne nagrade. A september je namenjen predvsem praznovanju rojstnega dne. V okviru londonskega tedna oblikovanja, ki se je nedavno končal, je bil v dvorani Royal Festival Hall razstavljen največji primerek na svetu, katerega stekleni del drži kar 200 litrov tekoče mešanice, njen recept pa je velika poslovna skrivnost. Vsi navdušenci pa si za okoli 120 evrov lahko kupijo tudi svoj jubilejni primerek iz omejene serije Astro s spominskim certifikatom. Poleg omejene serije se predstavljajo tudi z novo kolekcijo Heritage, ki se navdihuje pri barvah preteklih desetletij in proslavlja dolgo zgodovino Mathmosa. Očitno ta hipijevska raketa še zdaleč ni za med staro šaro, temveč uspešno vozi tudi v poslovne galaksije. •