Žarnica - svetovna kulturna dediščina?

V prilogi Kult tokrat pišemo o dobri stari žarnici, ki je stoletje ljudem prinašala luč, zdaj pa bo izginila iz vsakdanjika. Ne spreglejte tudi zgodovine grada Snežnik in odkrijte, kaj vse v sebi skriva Vertigo Bird.

Objavljeno
15. oktober 2009 18.21
Smilja Štravs
Smilja Štravs
Žarnica - svetovna kulturna dediščina? Kar 130 let je torej dobra stara žarnica ljudem prinašala luč v temo in zdaj bo po volji EU izginila iz našega vsakdanjika. V umetnosti pa bo za vedno preživela. Noč je spremenila v dan, zaradi nje so temne ulice postale varnejše, mesta so zažarela, v dnevnih sobah je zavladala domačnost. Zdaj bo marsičesa od vsega tega postopoma konec. Nadomestile jo bodo varčne žarnice s svojo hladno svetlobo. Za oblikovalske strokovnjake je izgon žarnice iz vsakdanjega življenja estetska nesreča. Svetilke so bile namreč oblikovane tako, da v njih svetijo navadne žarnice. Varčne bodo spremenile oblikovanje svetilk. A v literaturi, umetnosti ali kot simbolu ji je bil že zdavnaj postavljen spomenik. Več, Anamarija Urbanija.

Grad Snežnik ni tesno povezan s slovensko preteklostjo, saj so bili njegovi zadnji lastniki Schönburgi Waldenburgi Nemci, knezi iz bližine Dresdna, ki so ga, kakor smo že zapisali, kupili na dražbi, ne da bi si ga prej ogledali. Kljub temu je grad, katerega zadnji lastniki so bili zelo naklonjeni tudi ljudem in krajem, kamor so prišli, zelo »naš«, prvovrstni spomenik naše kulturne dediščine. Zdaj, ko je obnovljen in ko bo kmalu doživel osvežitev tudi grajski angleški park, še toliko bolj. Zgodovino snežniškega bisera odkriva Dragica Jaksetič.

Štirivaljnik je tako rekoč zaščitni znak Japoncev, posebno Honde. Štirivaljnik V oblike pa je Hondin kronski dragulj, tako vsaj menijo privrženci. In če ne bodo zlobni Italijani v zadnjem trenutku pripravili kakšnega izjemnega presenečenja, bo nova honda VFR osrednji eksponat letošnjega milanskega salona motornih koles EICMA. Honda je dolgo časa odpirala in pripirala pipico informacij in dezinformacij o novi zvezdi, da je kurila strokovni tisk in bodoče kupce. Nova VFR mora biti po vsej sili naj, to dolguje že svoji prednici s konca osemdesetih let, kultni RC30 ali VFR750R. Piše Andrej Krbavčič.

Vertigo Bird so slovenske luči, ki svetijo v svet, pravi Gregor Šket. Ko te svetloba zaslepi s svojo močjo in lepoto, ti preprosto ni pomoči. To zagotovo drži za ljubljanskega poslovneža Silva Kačarja, ki se ji posveča že vrsto let, sprva kot zastopnik nekaterih uveljavljenih znamk. Ampak kot vsaka ideja je tudi ta potrebovala nadgradnjo, logično nadaljevanje. K sodelovanju je povabil nekaj mednarodnih in najboljših slovenskih arhitektov in oblikovalcev in dal krila vrtoglavemu ptiču. Vertigo Bird ni samo prevod naslova filma, ki ga je sredi devetdesetih skupaj s skupino En Knap posnel Sašo Podgoršek. Je tudi ime blagovne znamke, pod okriljem katere nastajajo luči vrhunskega dizajna. Nenavadnost imena je zgolj navidezna, saj obstaja logična povezava med Podgorškovim filmom, Neue Slovenische Kunst in novo blagovno znamko. Stičišče je Zasavje, od koder izvirajo vsi našteti. In na začetku je tudi luči Vertigo Bird izdeloval hrastniški Sijaj, a so se nazadnje stvari zasukale nekoliko drugače.

Judovski arhitekt Erich Mendelsohn (1887-1953), vodilni predstavnik nemške moderne, sodi med najpomembnejše nemške arhitekte 20. stoletja. Njegove zgradbe stojijo v Nemčiji, nekdanji Sovjetski zvezi, na Norveškem, v Angliji, Palestini in v Združenih državah Amerike. V Berlinu ta mesec potekajo priprave na ustanovitev Sklada Ericha Mendelsohna, katerega sedež bo v vili dr. Bejacha, ki jo je načrtoval Mendelsohn. Sklad ustanavlja arhitektka Helge Pitz, dedinja vile, da bi tako ohranila spomin na prvaka nemške moderne. Podeželska vila v predelu Steinstücken v jugozahodnem delu Berlina, ki jo bodo sanirali, bo postala spomenik nacionalnega pomena, s tem pa bi ohranili tudi eno najbolj pomembnih Mendelsohnovih arhitektur (Steinstücken je bila do padca berlinskega zidu leta 1989 zahodnoberlinska eksklava na ozemlju Nemške demokratične republike, med jezerom Wannsee in Babelsbergom). Pokrajinski zavod za zaščito kulturne dediščine je zapisal, da bo to »zgodovinska priča o judovskem življenju in kulturi v Berlinu«. Piše Smilja Štravs.