Zgodbe ob kuhinjski mizi

Naloga sodobnega judovskega muzeja simbolno ni dosti drugačna od tiste pred sto leti; še vedno je ključ v energiji, ki jo bo hiša s svojim vitalnim programom ustvarjala za meščane San Francisca.

Objavljeno
03. julij 2008 14.33
Smilja Štravs
Smilja Štravs

Tokrat ne gre za holokavst, temveč za življenje. Odrešitev prihaja v obliki sodobnega judovskega muzeja v San Franciscu, ki so ga odprli junija, projektiral pa ga je ameriški arhitekt poljskega rodu Daniel Libeskind. Novi judovski muzej predstavlja enega zadnjih kamenčkov v mozaiku sprememb v okrožju Yerba Buena, ki ga je sestavila agencija za revitalizacijo južnega dela mesta. V devetdesetih, ko so bili narejeni načrti za celovito prenovo območja, je bila muzeju namenjena stavba stare mestne elektrarne. To je leta 1907 načrtoval arhitekt Willis Polk, njena ključna naloga pa je bila zagotoviti mestu elektriko in plin po potresu v San Franciscu leta 1906. Naloga sodobnega judovskega muzeja simbolno ni dosti drugačna; še vedno je ključ v energiji, ki jo bo hiša s svojim vitalnim programom ustvarjala za meščane San Francisca. Danes je v okrožju Yerba Buena kar 12 kulturnih ustanov, to je najgosteje s kulturo »poseljeno« območje v državi.


Več v Delovi prilogi Kult