Vsak deseti Evropejec naj bi bil spočet v Ikejini postelji

Vsakih deset sekund po svetu prodajo po en knjižni regal Billy, vsako leto 1,5 milijona naslanjačev Poäng

Objavljeno
02. februar 2018 09.48
Saša Bojc
Saša Bojc

Kljub temu da je bil pokojni ustanovitelj Ikee Ingvar Kamprad v mladosti aktiven član švedskih nacističnih organizacij in jih denarno podpiral, da se je med letoma 2005 in 2010 uvrščal med deset najbogatejših Zemljanov (tudi zaradi cenovnih pritiskov na dobavitelje in utaj davkov) ter da je s prodajo poceni pohištva dodobra nasmetil planet, je privlačnost Ikejinih izdelkov močnejša od vseh negativnih plati te multinacionalke.

Samo lani je Ikea s prodajo ustvarila 38,3 milijarde evrov prihodkov, z njo pa je bilo tako ali drugače povezanih 194.000 delavcev. Odprli so 14 novih trgovin in svojo mrežo (do avgusta) povečali že na 403 poslovalnice v 49 državah, ki jih je obiskalo kar 936 milijonov kupcev. Vsako leto predstavijo približno 2500 novih izdelkov, med njimi so nekateri uspešno prestali celo časovni preizkus in vztrajajo že desetletja. Naslanjač Poäng, ki ga je leta 1976 sicer zasnoval japonski oblikovalec Noboru Nakamura, a je neverjetno podoben naslanjaču finskega oblikovalca Alvarja Aalta Armchair 406 iz leta 1939 (ter dvajsetkrat cenejši), je pred dvema letoma slavil 40. rojstni dan. V tem času naj bi jih več kot 30 milijonov našlo svoje srečne lastnike. Podobno podobnega brata dvojčka ima tudi Ikejin stolček Frosta. Kupčev je lahko za pičlih 15 evrov, medtem ko se cena »izvirnega«, prav tako Aaltovega, zasnovanega leta 1933, pod finsko znamko Artek povzpenja na 250 evrov. Tudi prodaja dvoseda Klippan, še ene Ikejine uspešnice vseh časov, ki so ga predstavili že leta 1979 in se od takrat skorajda ni spremenil, se meri v milijonih. Njegovo priljubljenost kaže pripisati preprosti obliki, predvsem pa dimenzijam, ki se prilegajo v še tako majhna stanovanja ali pisarne. Morebiti celo temu, da ga je za 39 evrov mogoče vedno znova osvežiti – z drugo barvo preobleke.


Prodajne uspešnice

Lestvice najbolj priljubljenih Ikejinih kosov običajno navajajo še oblikovno štorasto, a peresno lahko mizico Lack smešno nizke cene, najbolj prodajan posteljni okvir Malm, ki običajno začenja oziroma zaključi opremljanje prvega stanovanja milenijcev, regalnik Kallax, s katerimi so nadomestili ukinjeno in zelo priljubljeno serijo Expedit, zofo Ektorp, ki vnaša podeželski pridih, okroglo jedilno mizo Docksta pa tudi okvirje Ribba, ovčje kože in cenene modre (nakupovalne) vreče za 60 centov, ki so ponaredke dobile celo v visoki modi. Lani so pri španski modni hiši Balenciaga predstavili usnjen »ponaredek« povsem enakih dimenzij, a več kot tisočkrat višjo ceno – skoraj dva tisoč evrov. Poleg številnih uporabnikov Ikejinih izdelkov pa je po svetu najti še posebneže, ki jih združuje ime Hikea. Pod vplivom opojnih substanc se lotevajo sestavljanja Ikejinega pohištva ter dokaze o svojih spretnostih z orodjem in vijaki objavljajo v istoimenskih podkastih z logotipom, ki se od izvirnega Ikejinega loči le po črki H.



Vzroke, zakaj je Ikejino pohištvo tako zelo priljubljeno, nekateri pripisujejo cenovni dostopnosti in všečnemu preprostemu skandinavskemu slogu, ki zadovoljuje potrebe skoraj vsakogar; tako mladih, ki si opremljajo prvo stanovanje, kot tistih, ki bi radi celo opremili z nakupom na enem mestu. Zdi se, da Ikea žanje vse večje uspehe na račun tako imenovane družbe tveganja. Tudi hiša oziroma stanovanje običajno ni več isto vsaj večji del življenja, temveč se spreminja v začasno bazo, ki jo človek zapusti ob povišanju najemnine ali izgubi službe.

Ikejina zmagovita formula se skriva predvsem v načinu prodaje, so zapisali v britanskem Guardianu. Kupca najprej popeljejo skozi skrbno urejene sobe, da mu zbudijo željo tudi po tistem, česar ni nameraval kupiti, šele potem mu dovolijo, da stvari sam začne natovarjati v skladišču. To mu brez dvoma vliva občutek, da je nekaj kupil zelo poceni. A potrošniški stroj se vrti v Ikejino korist še zaradi mnogih drugih stvari. Verjemite, da veliko bolje od vas poznajo vaše bivalne navade in potrebe, celo tiste, za katere sploh ne veste, da jih imate. S tem se vse bolj poglobljeno ukvarjajo zadnja leta in tega prav nič ne skrivajo. Od leta 2014 objavijo letno poročilo z naslovom Life at Home (Življenje doma), ki je skupek ugotovitev iz njihovih globalnih raziskav, obiskov domov ljudi v različnih državah ter pogovorov s strokovnjaki. V predlanski raziskavi so prvič izluščili, da življenje doma najbolj zaznamujejo štiri vidiki: odnosi, kraj, prostor in predmeti. Zato so tudi v lanski raziskavi nadaljevali v tej smeri, da bi bolj kot kdaj prej razumeli potrebe in sanje, ki jih imamo doma. Ob pomoči tako kvantitativnih kot kvalitativnih raziskav, v katere so vključili več kot 21.000 ljudi iz 22 držav, so se poskušali dokopali do spoznanja, kaj ustvarja boljše življenje in bivanje doma. Med drugim so analizirali klepete po družbenih omrežjih, se pogovarjali z osemnajstimi ljudmi, ki živijo na neobičajnih lokacijah in domovih, ter obiskali 36 hiš in stanovanj v Austinu v ZDA, Chengduju na Kitajskem, Osaki na Japonskem, Københavnu na Danskem, Mumbaju v Indiji in Münchnu v Nemčiji, ki so za Ikeo reprezentativne države tudi za vse preostale po svetu. Intervjuvali so tudi štiri strokovnjake s področja etnologije, arheologije prihodnosti, industrijskega oblikovanja, proučevanja materializma, psihologije, digitalne in kulturne antropologije ter gostili pogovore s 650 ljudmi v tako imenovanih spletnih skupnostih. In kaj so ugotovili? To, da ima večina ljudi rada svoja domovanja in da jih med 55 in 70 odstotki čuti ponos, veselje in pomirjenost, ko se spomnijo, kje živijo.


Zvišanje oblikovalske ravni

A po Ikejinih izdelkih ne posegajo zgolj tisti, ki si drugih ne bi mogli privoščiti, v svoje oblikovalske konstelacije jih radi postavljajo tudi znani oblikovalci in arhitekti. Ti pa vse pogosteje z Ikeo tudi sodelujejo. Že leta 1995 so uvedli kolekcijo PS, ki se ponaša s posebnejšimi multifunkcionalnimi kosi (v trenutni je celo z nagrado red dot odlikovana viseča svetilka Davida Wahla) in je namenjena urbanim nomadom.

Oblikovalsko raven Ikejinih izdelkov, ne da bi zato morali zvišati cene, pa se od leta 2012 trudi zvišati vodilni za oblikovanje Marcus Engman. Ponudbo je že leta 2013 okrepil z novimi kolekcijami pod skupnim imenom Vitality, ki so plod sodelovanja z znanimi oblikovalci in ilustratorji. To ne pomeni, da na Ikejin izdelek prilepijo njihovo prepoznavno ime niti da izdelajo ceneno različico najbolj prepoznavnih ustvarjalčevih kosov, temveč jo razumejo kot skupnega »otroka«. Izhodišče je določen koncept ali tehnika, tudi material. Ta mesec v trgovine prihaja modularna zofa z aluminijastim okvirjem Hacking, ki se je izvila iz enih zadnjih sodelovanj s svetovno znanim oblikovalcem Tomom Dixonom (in se po njegovih besedah naslanja na avtomobilsko industrijo).

Še vedno je aktualna kolekcija iz sodelovanja z danskim oblikovalskim dvojcem Hay, ki jo Engman opisuje kot kolekcijo osnovnih kosov novega modernizma. V njej so pohištvo, svetila, tekstil in dodatki v umirjenih nevtralnih, sivih, zelenih in belih tonih, lesena miza, oblazinjena klop in celo nova barvna različica slavne Ikejine vreče Frakta. Pod eno od kolekcij Vitality (Sinnerling) se je podpisala britanska oblikovalka Ilse Crawford, ki je v njej raziskovala, kako ohraniti surovost in taktilnost naravnih materialov, kot sta pluta in morska trava. Snovala je z mislijo, da so sodobni domovi vse bolj odprti, v njih pa zabrisane meje med posameznimi prostori. Naslonila se je na dejstvo, da ljudje delajo v dnevnih sobah, nekateri celo jedo v kopalnicah.


Čeprav se zapuščina Ingvarja Kamprada, ki je umrl pred nekaj dnevi, kaže v tem, da je svet zavzel drug odnos do nakupovanja pohištva in njegovega statusa, da pohištvo niso več kosi, ki bi se dedovali, pri kolekciji Vitality izpostavljajo prav to. Da so to kosi, ki se bodo lepo starali, prestali test časa ali celo romali v naslednjo generacijo. Skratka, premišljeno se lotevajo tudi obtožb, da izkoriščajo ljudi in naravne vire ter uničujejo planet (Ikea je med največjimi porabnicami lesa). Februarja lani so predstavili kuhinjske stranice Kungsback iz recikliranega lesa in reciklirane plastike. Za matiran črn videz ene je potrebnih 25 politrskih plastenk. Vprašanje je le, ali bodo tudi tovrstne serije prišle na lestvico najbolj prodajanih izdelkov. •