Tiskane izdaje
Vnadaljevanju preizkušanja škode yeti smo poskušali ugotoviti, kakšni so njeni praktični aduti, kako je s prostornostjo in prilagodljivostjo. Lahko rečemo, da ni razočarala, v tem pogledu smo ji našli komaj kakšno slabost.
Yeti s 4,2 metra ni dolg avtomobil, je pa dokaj širok, visok in v zadnjem delu izstopa s svojo pravokotno obliko. Čeprav to verjetno pripomore, da tudi z dizelskim motorjem yeti ni ekstremno varčen (poraba je v zadnjih tednih odvisno od načina vožnje nihala med šestimi in sedmimi litri), pa mu bo voznik, ki mu nekaj pomeni praktičnost, lahko odpustil kak liter goriva več. Soliden podatek o osnovni prostornini – 416 litrov – ne pove vsega, saj smo lahko v prtljažnik zložili kar nekaj večjih in manjših kovčkov, in to s sedeži druge vrste v skrajnem zadnjem položaju ter pod trdno prtljažno polico, da od zunaj niso vidni. Pri nakladanju pa moti visok prtljažni rob, obložen je le s plastiko. Ni kar tako domislica, da imate na stranskih vodilih prtljažnih sten premične kljukice za vrečke, v vsakdanjem življenju pogosto pridejo prav.
Zadnjo klop sestavljajo trije deli. Občutno širši stranski sedali je mogoče potisniti naprej in pridobiti še nekaj prostora; škoda, da ne tudi srednjega, saj bi potem prtljažniku povečali prostornino v celotni širini. Glede prilagajanja zadnje klopi pri Škodi zagovarjajo, recimo tako, staro šolo, saj se sedala ne podirajo v dno, ampak je vsakega od treh sedežev – da ne pozabim, da imajo koristno nastavljivo naslonjalo – mogoče prekucniti, z elastiko pripeti za držali sprednjih vzglavnikov ali pa iztakniti in odnesti iz avta. Postopek ni najbolj moden, torej v slogu enega »čarobnega« potega, ki opravi vse. Zahteva nekaj potez, a v praksi ni preveč zapleten in deluje. Tudi ko sedeže nameščamo nazaj, jih kar hitro zataknemo in zaklenemo, ni potrebne veliko vaje. Če želimo, da imata zadnja potnika nekaj več prostora, lahko stranska sedeža brez srednjega namestimo bolj proti sredini. Stranska tehtata po 16 kg (srednji 12 kg) in v podobnem slogu kot v stavku višje bomo rekli, da to ni najlažje, ni pa obupno težko. Če so vsi trije sedeži zunaj, lahko zadaj naložimo konkretno veliko tovora, saj je dno nizko, tudi zatiči sedežev so v utorih in ne motijo. Dno je nizko tudi zato, ker avtomobil nima rezervne pnevmatike, temveč set za popravilo, kar koga morda ne bo ravno osrečilo.
A gremo nazaj v prostor: na voljo je še kakšna druga kombinacija, npr. da je v avtu zadaj le en stranski sedež, kar ob skupno treh potnikih npr. omogoči prevoz pokončno postavljenega kolesa ali dveh (stisnili bi še otroško). Mladinsko 24-palčno kolo gre v avtomobil pokonci v celoti, 26-palčnemu boste morali verjetno sneti prednje kolo, kar velja tudi za 29-palčno, le da se bo pri slednjem zadaj težko peljal še kdo drug.
Še kaj manjka: morda bi potrebovali še pregradno mrežo, tudi možnost zlaganja naslonjala sovoznikovega sedeža za prevoz daljših predmetov ne bi bila odveč. Ampak to ne spremeni dejstva, da je yeti praktičen prevoznik.
