Tiskane izdaje
Ni skrivnost, da se Renaultov mali enoprostorec modus nikoli ni zelo dobro prodajal, a ko so ga v francoskem podjetju leta 2012 zamenjali z malim športnim terencem capturjem, si nismo mislili, da so tako zadeli v polno. Medtem ko se v zadnjih štirih letih prodaja športnih terencev stalno strmo povečuje, captur pa je simbol tega uspeha, je pri enoprostorcih v številnih primerih povsem drugače. Z modusom so imeli pri Renaultu velike načrte, še zlasti po uspehu večjega scenica. Pa ni šlo, tudi podaljšana izvedba grand modus ni zares pomagala.
Po analizi, ki smo jo dobili od analitične družbe Jato Dynamics, se je leta 2007 v Sloveniji prodalo enajst tisoč manjših enoprostorcev, lani pa le še sedem tisoč. Njihov tržni delež znotraj celotne prodaje se je v tem obdobju zmanjšal s 17 na 11 odstotkov. Trend je podoben kot v številnih (ne vseh) zahodnoevropskih državah, drugače pa je v nekaterih državah srednje Evrope (Poljska, Slovaška), kjer so se ti avtomobili zadnja leta dobro prodajali.
Odhajajoča imena
Slovo modusa je bilo šele začetek, bolj se je ponudba začela krčiti nekaj pozneje, o čemer, kot vselej, avtomobilski proizvajalci niso veliko govorili. Leto 2015 je bilo zadnje za škodo roomster. V naši redakciji nam je bil roomster zelo všeč, nekje sem celo zapisal, da je avtomobil, ki vas prosi, da bi se z domačimi še enkrat pogovorili ... No, zdaj ga ni več, naslednika tudi ne. Proti koncu preteklega leta je bilo jasno, da se poslavlja še en precej ikoničen avtomobil - opel meriva.
Avtomobil z nasproti odpirajočimi se vrati, ki so jim pri Oplu rekli flexdoors, smo novinarji hvalili zaradi izvirnosti, a navkljub 1,6 milijona prodanim primerkom v dveh generacijah je moral prostor v tovarni v Zaragozi odstopiti novemu malemu križancu crosslandu X. Ta ima pri nas kar veliko nalogo doseči 600 primerkov lani prodane merive - zanjo pravzaprav ne bi mogli reči, da si je slovenski kupci niso želeli, tudi zato verjetno s preostalo zalogo ne bo pretiranih težav. Podobno kot z merivo se bo verjetno zgodilo s citroënom C3 picasso, ki ga bo zamenjal veliko bolj suvovski naslednik - za zdaj je uradno še konceptni C3 aircross.
Še nekaj je avtomobilov, ki se jim kariera končuje. Zanimiv primer je nissan note. Ob njegovi premieri so razložili, da sta skupaj s qashqaiem zamenjava za nissana almero. Qashqai je bil v naslednjih letih sinonim crossoverskega uspeha, note pa ... Imel je veliko prostora za glavo, prilagodljivo notranjost in podobno; v prvi generaciji mu je kar šlo, po svetu so jih prodali skoraj milijon; v drugi je bilo posla z njim očitno manj, drugače ga po komaj štirih letih ne bi pošiljali v pokoj in namesto njega znova uvedli evropske proizvodnje za resda povsem novo nissan micro. Toda upokojili ga bodo le v Evropi (na voljo so še vozila iz zaloge), na Japonskem vozi naprej, predstavili so ga v nadvse zanimivi bencinsko-električni hibridni izvedbi.
Če obstaja znamka, ki ima v ponudbi res veliko enoprostorcev, je to Ford. Najmanjši je ford B-max, še je naprodaj, a proizvodnjo v Romuniji so že nekajkrat za krajši čas ustavili, zaradi premajhnega povpraševanja. Sem eden od novinarjev, ki jim je ta avtomobil brez sredinskega stebrička in z drsnim parom drugih vrat všeč. Je pa očitno manj všeč evropskim kupcem. Ob tem dodajmo, da se v razmeroma majhnih količinah prodajata modela, kot sta kia venga in hyundai iX20. Sicer ju nihče ne podi s trga, o njuni prihodnosti tudi ne govorijo prav veliko; je pa že znano, da obe znamki še za letos pripravljata nova manjša SUV-modela.
Nekateri japonski proizvajalci so v Evropi takšne modele opustili že pred časom oziroma z njimi sploh niso resno poskusili - če se spomnimo toyote verso S alias subaruja trezia. Le Honda se še drži s svojim legendarnim in lani prenovljenim jazzom, morda tudi zato, ker je to njen edini manjši avtomobil v evropski ponudbi. Če sta fiat idea in lancia musa že davna zgodovina, pa Fiat le ima manjšega enoprostorca, ki je vsaj lani reševal čast tega segmenta - model 500L, ki so ga v Kragujevcu izdelali v 83 tisoč primerkih, vendar nimamo podatkov, koliko je v tej številki zajete občutno daljše različice, ki že sili med kompaktne enoprostorce. Prav te dni so 500L predstavili v prenovljeni izvedbi, o čemer prav veliko niso govorili; ena izpeljanka ima pristavek cross, večjo oddaljenost od tal in robustnejši videz, seveda v smeri sloga crossoverjev oz. športnih terencev.
Pritisk tudi na kompaktne enoprostorneže
Ni skrivnost, da se prav vrhunsko ne prodajajo niti nekaj večji, t. i. kompaktni enoprostorci. Seveda so tudi izjeme s kar konkretnimi številkami, npr. volkswagen touran ali BMW serije 2 active (grand) tourer, ki sta imela lani oba več kot 100 tisoč kupcev. Je pa zanimivo, da tudi na tem delu trgu nekateri proizvajalci poskušajo s crossoverskim slogom, kot ga imata novi renault (grand) scenic in prihajajoča generacija peugeota 5008. Poleg tega nekaterih modelov ni več v prodaji, in to prav zaradi športnih terencev.
Tako je pri Mazdi enoprostorsko mazdo5 že leta 2012 nadomestil športni terenec CX-5, ki je na trgu veliko bolj uspešen. Podobna menjava se je zgodila pri Seatu, kjer je lani odšla v zgodovino enoprostorska seat altea, v ponudbi pa je zdaj kompaktni SUV ateca.
Tudi veliki enoprostorci so redkejši, tu mislimo na ponudbo, v kateri glavnino prodaje predstavlja komaj štiri ali pet modelov, s tem da dvojca VW sharan/seat alhambra in ford galaxy/S-max ohranjata nekdanjo pojavo in zasnovo, novi renault espace je dobil crossoverske poteze - eleganca zunanjih linij gre predvsem na račun manjšega prtljažnika. Sodelovanja med PSA in Fiatom na tem področju že nekaj časa ni več, PSA ima dva modela v navezi s Toyoto (peugeot traveler, citroën spacetourer, toyota proace), pri katerih pa se nekdanja enoprostorska pojava spreminja v smeri kombijev, s poudarkom na prostornosti. Na našem trgu ni več nobenega ameriškega predstavnika, čeravno jih je v ZDA kar nekaj, tudi pri nas je bil na primer chrysler voyager nekoč precej priljubljen.
Še za konec: ob pričujočem trendu se ne bi spuščali v razpravo, ali jih ljudje res nočejo več kupovati ali pa proizvajalci pri njihovem trženju niso več tako zavzeti in se jim včasih morda preveč zlahka odrečejo. Enoprostorci tako kot SUV-modeli ponujajo visoko sedenje, so zračni, prilagodljivi in marsikdaj pri podobnih merah celo bolj prostorni, hkrati pa lažji, kar bi moralo biti pomembno pri doseganju čim manjše porabe goriva. Marsikateri enoprostorec v ponudbi nima štirikolesnega pogona, a enako velja tudi za marsikateri mali SUV. Očitno pa so v zadnjih letih enoprostorci za oči manj vabljivi, pri ljudeh manj zaželeni in po drugi strani za industrijo manj donosni.
