Tiskane izdaje
Ni iz trte izvita ocena mednarodne avtomobilske organizacije Oica, da sodi avtomobilska razstava v Ženevi med pet najpomembnejših na svetu, morda je celo med temi zelo v ospredju. Leto 1905, ko so jo prvič postavili, je že zelo daleč in časi so drugačni. Takrat so razstavili 37 avtomobilov, letos je samo razstavljavcev 180 ... Vendar ne gre toliko za količino, ampak bolj za vsebino.
Zakaj ta prireditev izstopa med preostalimi? Ne zato, ker poteka v tako zelo bogati državi, ampak ker je njeno prizorišče nekakšen nevtralen teren. Švica nima pomembnejšega avtomobilskega proizvajalca in tukaj nobeno ime nima prednosti domačega terena, nima svojega paviljona, temveč so znamke na približno enako velikih prostorih druga blizu druge, kot na tekmi. Prostor sploh ni zelo velik, je enostavno obvladljiv, ko se pelješ po tekočih stopnicah na zgornjega od dveh nivojev, lahko v nekaj trenutkih pogled usmeriš z enega konca na drugega, od BMW v skrajnem spodnjem kotu do Audija v skrajnem zgornjem.
Razstava ima vselej vsaj nekaj zvezdniških avtomobilov ali jih vsaj novinarji vsak po svoje malce označimo za takšne. Ženevski salon je v svoji zgodovini postregel z marsikakšno svetovno premiero avtomobila, ki ni bil kar tako. Leta 1962 so tukaj pokazali legendarnega jaguarja E-typa, Palexpo je bil skozi desetletje prizorišče razkritja neštetih ferrarijev pa pred dvema letoma bugattija chirona, če nas še bolj odnese med sanjske avtomobile. Ampak tu so razkrili tudi kak zelo pomemben množičen, ljudski avtomobil, na primer prvega forda focusa ali pa nissana juka, ki je zanetil trend danes tako vročih malih športnih terencev, ki jih tudi tokrat ni manjkalo, bodisi v proizvodni bodisi še v konceptni izvedbi (lexus UX, škoda vision X concept ...).
Morda nista izjemno atraktivni, a nova kia ceed in toyota auris (na fotografiji) vsaj v smislu hibridnega pogona pomenita vsaka po svoje korak naprej.
Foto: Gašper Boncelj/Delo
Morda nista izjemno atraktivni, a nova kia ceed in toyota auris vsaj v smislu hibridnega pogona pomenita vsaka po svoje korak naprej. Prav dobro je, da se ob vsem tem predstavi še kakšna elegantna limuzina, kot je peugeot 508 ali audi A6, ki sicer meri na veliko premožnejše kupce.
Elektro napovedi
Če so zvezde avtomobili s kakšno lovoriko, je tokrat to volvo XC 40, mali športni terenec, ki so ga evropski novinarji prav pred odprtjem razstave izbrali za avto leta. Če je tema elektrika, sta zvezdi letos jaguar i-type in hyundai kona electric, ki sta vsaj v smislu dosega odgovor ameriškemu Tesli, ki pa ga tukaj ni, saj sploh ne mara avtomobilskih razstav. Ni pa na primer niti Opla, ki letos očitno plačuje davek prestrukturiranja. Audijev električni e-tron SUV kažejo kot zamaskiran prototip in se z njimi vozijo po Ženevi ...
Porsche se tako kot vsa krovna skupina Volkswagen pospešeno pripravlja na električne avtomobile.
Foto: Gašper Boncelj/Delo
Skupina Volkswagen je sploh v znamenju elektro napovedi, takšen bo tudi bodoči porsche mission E cross turismo in še bolj futuristični volkswagen I.D.vizzion za leto 2022, ki da ne bo več imel volana. Renault zoe, ki je leta 2012 prav tukaj doživel premiero, je letos dobil zmogljivejši električni motor. Zdaj gre s temi »električarji« očitno bolj zares, zdi se, da bodo obstali, drugače, kot ko sem pred leti pred razstaviščem vozil norveški (!) električni avto Th!nk, ki pa je takrat očitno zapel prezgodaj in omagal.
Če so posebne zvezde super zmogljivi avtomobili, jih Ženeva ponuja z odprto dlanjo, na primer lamborghini urus, mclaren senna, ferrari 488 aperta; tu je že nekaj let Hrvat Rimac, tokrat s svojim naslednjim super električnim športnikom concept two. Če so pač atrakcije nove znamke, sta po lanskem Alpineu letos to športni znamki Polestar in Cupra, ki izhajata iz Volva in Seata, pa Lagonda, ki jo oživlja Aston Martin. Če pa pogledamo, kateri so nezgrešljivi nenavadneži, naj bo to letos letalo-avtomobil V-Pal, ki da je pripravljeno za proizvodnjo.
Nastajajo tudi nove znamke, kot je Polestar, ki izhaja iz Volva. Foto: Gašper Boncelj/Delo
Menda bo razstavišče Palexpo letos obiskalo 10.000 novinarjev in nato še vsaj 700.000 obiskovalcev. Na vsaki razstavi avtomobili doživijo tudi nekakšno predstavitev. Ob 7.45 se je letos začela prva novinarska konferenca pa potem vsakih 15 minut nova, včasih dve obenem, tja do 17. ure. Seveda to niso kakšne poglobljene razprave, pač pa kratke predstavitve tistega, kar imajo proizvajalci pokazati, pogosto z najvišjimi direktorji za mikrofonom, ki sem in tja rečejo tudi kaj več kot le o novem modelu; kaj bolj problemskega, v zvezi s čimer novinarji vrtajo v njih, dokler se fotografirajo okoli avtov ali pa kasneje, če se ti uspe dogovoriti za kratek pogovor, biti zraven na kaki okrogli mizi. Letos in zadnja leta je seveda največ govora o drugačnih, menda bolj čistih pogonih pa o dizelskih problemih, ki niso enoplastni, tudi o novih pravilih merjenja izpustov, pametnih avtih in polnilnih sistemih, celo pametnih mestih.
Prehod na alternativo
Časi so za avtomobilsko industrijo poslovno večinoma še naprej kar ugodni. Po lanskem robustnem letu, ko je bilo v Evropi prodanih več kot 15 milijonov avtomobilov, kar je prineslo marsikateri poslovni rekord in zajeten dobiček, prodaja raste tudi v začetku letošnjega leta. A je zraven tudi glavobol, po dolgih letih prvič raste tudi skupni izpust ogljikovega dioksida, saj kupci namesto dizelskih avtomobilov kupujejo predvsem bencinske, ti pa porabijo več. Volkswagnov šef Mathias Müller je na razstavi celo izjavil, da bodo dizli še doživeli neke vrste renesanso, tudi nekateri drugi direktorji so nam dejali, da brez njih še nekaj časa ne bo šlo. Prehod na alternativo se pač ne more zgoditi prav hitro.
