Tiskane izdaje
Ljubljana – Nedavno se je končala avtomobilska razstava v Frankfurtu, ki jo je po prvih ocenah obiskalo več kot 900 tisoč ljudi, po besedah predsednika združenja nemške avtomobilske industrije Matthiasa Wissmanna je bil letošnji dogodek popoln uspeh. Medtem ko te največje prireditve očitno delujejo dobro, pa je drugače z nekaterimi manjšimi tovrstnimi dogodki. Slovenija je pred časom imela avtomobilsko razstavo, po zadnji v letu 2006 pa ne več, in kot kaže, danes zanjo ni več pravih pogojev oziroma navdušenja.
Dobili so sicer ponudbo Celjskega sejma za cenovno ugoden najem prostorov za morebitno avtomobilsko razstavo, vendar to ne bi bila glavnina stroškov. Salon bi bilo treba oglaševati in ustrezno pripraviti razstavni prostor, to pa bi po njegovi oceni za zastopnika posamezne znamke pomenilo strošek 100 tisoč evrov. Dodaja, da avtomobilske razstave ni več v Zagrebu, da so jo letos s težavami izvedli v Beogradu. Morda jo bodo pri nas še kdaj pripravili – če bi bile gospodarske razmere boljše, prirejati jo v sedanjem stanju pa po njegovem ni smiselno.
Aleš Marguč, direktor MMS, ki na slovenskem avtomobilskem prizorišču zastopa japonsko Mazdo, meni, da bi bila avtomobilski salon ali podobna prireditev zanje koristna. »Sedaj imamo v ponudbi nove modele in takšna splošna predstavitev ne bi škodovala, kvečjemu nasprotno,« pravi. Je pa vmes vedno kakšen če, v tem primeru cena. Če bi morali za udeležbo na takšnem salonu odšteti kakšnih 50 tisoč evrov, potem se ga verjetno ne bi udeležili, ker bi bil to prevelik strošek glede na pričakovane rezultate. Kaj pa pomoč matične tovarne oziroma principala?
»Morda bi nam pomagali s kakšnim posebnim avtom, študijo ali čim podobnim, kar bi verjetno privabilo več obiskovalcev na naš razstavni prostor. Vse drugo bi morali prispevati sami,« dodaja Marguč. Pravi tudi, da po njegovih izkušnjah takšna prireditev morda poveča prodajo v času salona, je pa zato nekaj manjša pozneje, tako da se vse bolj ali manj izenači. Sicer pa imajo proračun in denar lahko porabijo, kot hočejo – če bi ga za salon, potem bi ga imeli za vse druge akcije pač manj.
Prodaja avtomobilov v Sloveniji je sicer statistično ugodna, vendar predvsem na račun t. i. enodnevnih registracij (novo vozilo pri nas registrirajo, nato čez nekaj časa odjavijo in prodajo na tujem, šteje pa se, da je prodano pri nas), in avtomobilski salon teh razmer zanesljivo ne bi spremenil.
Tako meni tudi Borut Gazvoda, direktor prodaje vozil Opel, ki domneva, da bi bil strošek za večino avtomobilskih predstavnikov pri nas prevelik. Poleg tega bi bilo pomembno, ali bi bila to klasična salonska predstavitev novih avtomobilov brez prodaje, ali bi bil morda to tudi prodajni salon ipd. Pravi še, da za Opel ni mogoče povsem jasno odgovoriti na vprašanje, ali bi se salona udeležili ali ne.
Po drugi strani so dosedanje izkušnje takšne, da avtomobilski salon skoraj ne vpliva na prodajo avtomobilov oziroma bistveno ne spreminja razmer na trgu. Verjetno bi salon bil, če bi bile razmere drugačne, stanje bolj optimistično, kot je sedaj, še ugotavlja Gazvoda.
