Tiskane izdaje
Ljubljana - Elastomobili so vozila, ki jih snujejo bistre mlade glave in jih poganjata elastika in vzmet. Obstajata dve vrsti, raztegnjenci ali zviteži. Kako delujejo? »Pri raztegnjencih se elastika in vzmet raztegneta in dobita energijo, ko se krčita, dajeta energijo v pogon. Zviteži pa so kot nekdanji aviončki na elastiko, pri katerih si zavrtel propeler ... Z zvijanjem dajemo energijo v elastiko, in ko se ta odvija, daje energijo na pogon,« je osnove povzel Luka Vidic iz Hiše eksperimentov, ki je vodil in povezoval tekmovanje.
Zdaj je pogosto tako, da že ves šolski razred pripravlja elastomobile, potem na šolskem tekmovanju izberejo najboljšega in pridejo na to tekmo. »Ob prijavi jim pošljemo zalogo elastik in vzmeti, na tekmi pa lahko uporabijo le dve elastiki in eno vzmet. Kako to storijo, je odvisno od njih samih, le vzmeti zaradi varnosti ni dovoljeno navijati. Sami se odločijo, kako bodo zgradili elastomobil. Zdaj tekmujejo zviteži in raztegnjenici skupaj, saj se proga malce dviga, prej, ko so se merili na ravnini, je zviteže že ob rahlem vetru odneslo veliko dlje,« nam je razložil Vidic.
Skupno je letos nastopilo skoraj 40 skupin, v povprečju so dosegle razdaljo med 20 in 30 metri. Lanski rekord 32 metrov so letos popravili na 43 metrov, to je uspelo dekletom iz ekipe Mariborski sončki. Eno večjih presenečenj je pred koncem pripravila skupina REX iz Šentjanža pri Dravogradu, ki je s svojim zvitežem dosegla dolžino kar 48 metrov. Skupno zmago po seštevku treh voženj pa je osvojila ekipa Kobra iz Sevnice. »Otroci so vozilo pripravljali pol leta in so zelo radi prihajali k tehničnemu krožku. Odlično je, da se proga vzpenja, saj mora biti tako sistem lahek, z majhno notranjo porabo energije, da se je čim več prenese v gibanje,« nam je povedal njihov mentor Janez Virtič, učitelj tehnike, tehnologije in fizike na sevniški osnovni šoli.
Namen, cilj tekmovanja? Seveda je to tudi prijetna zabava, hkrati pa odkrivanje doslej neznanega. »Na koncu ekipe prosimo za poročilo, dokumentacijo o vozilu, da napišejo, kaj so spoznali novega – na primer, da so prvič preučili pogon, škripce, načine lepljenja, kako se barvajo materiali...,« pravi Vidic.
»Bistvo tega tekmovanja in vseh naših dejavnosti je, da spodbujamo, zalivamo radovednost, ker se iz nje rodita ustvarjalnost in inovativnost. Priprava za to tekmo je tipičen primer nečesa takšnega, dodano je še skupinsko delo,« je prepričan Miha Kos, ustanovitelj in direktor Hiše eksperimentov. »Vse to bi radi vtisnili v podzavest mladih. Če bomo imeli kritično maso inovativnih ljudi, bomo imeli tudi zdrave podjetnike in zdravo državo.«
