Evropa in Slovenija z rastjo

Avtomobilski posel lani niti v Evropi niti pri nas ni bil slab. Nasprotno, prodaja je dosegla oziroma presegla predkriz­ne ravni, seveda pa so kot vselej nekateri modeli oziroma tipi modelov bolj zanimivi kot drugi.

Po podatkih Jato Dynamics je bilo v Evropi lani prodanih 15,57 milijona vozil, kar je bilo za tri odstotke več kot v letu pred tem in največ po predkriznem letu 2007 (16 milijonov). K temu robustnemu rezultatu je pripomogla predvsem močna rast v državah vzhodne in južne Evrope, manj v tistih bolj zahodno, kjer je bila med velikimi trgi izrazito negativna Velika Britanija. Znotraj trga je opaziti kar nekaj značilnosti, npr. manjše povpraševanje po dizelskih motorjih, ki so imeli lani le še 44-odstotni tržni delež (2016: 49 odstotkov), bencinski pa so se dvignili na 50 odstotkov (2016: 47 odstotkov). Prodaja avtomobilov na alternativni pogon je po podatkih panožnega združenja Acea v Evropski uniji zrasla za skoraj 40 odstotkov, skupno je to pomenilo 853 tisoč hibridov, priključnih hibridov, baterijskih električnih avtomobilov ali s pogonom na utekočinjeni naftni plin ali zemeljski plin. Skupno so zavzeli nekaj manj kot 5,7 odstotka trga, samo električni pa 1,4 odstotka.

Večina rasti v Evropi je izhajala iz znova boljše prodaje športnih terencev oziroma križancev, ki jih je bilo v vseh kategorijah skupaj prodanih 4,56 milijona ali za 19,5 odstotka več kot v letu 2016! Med njimi je bil tudi evropski in slovenski avto leta 2017, peugeot 3008, ki so ga prodali kar 166 tisoč primerkov, nekajkrat več kot leto prej njegovega predhodnika. V enem desetletju se je tržni delež vozil SUV dvignil z osmih na skoraj 30 odstotkov. Med količinsko močnimi avtomobilskimi razredi sta svoj položaj najbolje branila nižji in nižji srednji razred, ki sta imela 3,2 oziroma tri milijone kupcev. Zanimivo je, da je bil v prvem najbolje prodajani model renault clio (327 tisoč), kljub temu da gre modelska generacija že v šesto leto, v drugem pa volkswagen golf, ki je bil s 483 tisoč primerki tudi najbolje prodajan avtomobilski model sploh. Nasprotno se je prodaja enoprostorcev spet zmanjšala (–15 odstotkov), skupna številka je bila z 1,21 milijona najnižja v skoraj dveh desetletjih.

V Sloveniji, kjer je bilo lani ob 11-odstotni rasti na novo registriranih 70 tisoč avtomobilov, je bil po nekaterih ocenah realni trg za 20 do 30 odstotkov manjši od urad­nega, kar pomeni, da gre toliko vozil po registraciji še novih v izvoz. Za Evropo podatkov o tem nimamo. Kakorkoli že, velja, da je bila prodaja novih avtomobilov zelo močna, trendi pa podobni kot v Evropi. Delež športnih terencev je naraščal in prav tako dosegel 30 odstotkov. Tudi pri nas se je vloga dizelskih motorjev zmanjševala, vendar bolj izrazito šele v drugi polovici leta. Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila pri TCZ je prodaja avtomobilov z dizelskim motorjem lani znašala 43 odstotkov, kar je opazno manj kot v preteklih letih (2014: 55 odstotkov, 2015: 51 odstotkov, 2016: 49 odstotkov). Lani je bilo pri nas na novo registriranih nekaj več kot 1800 hibridnih, priključnih hibridnih, električnih oziroma plinsko gnanih avtomobilov; največ je bilo seveda klasičnih hibridov, posebno znamk Toyota/Lexus. Med baterijskimi električnimi modeli sta bila s po 100 primerki daleč v ospredju BMW i3 in renault zoe. Sicer pa so bili v absolutni konkurenci prvi trije največkrat registrirani modeli renault clio, volkswagen golf in škoda octavia.