Tiskane izdaje
Ford je razmeroma bogato založen z enoprostorci, ki niso stranski igralci ne na slovenskem ne na drugih trgih. S-max se vozi v srednjem, C-max v nižjem srednjem ali kompaktnem razredu, novorojeni B-max pa v nižjem. In vanj vprinaša zanimivo, predvsem pa zelo praktično novost – par zadnjih drsnih vrat.
B-maxa je ameriška korporacija, ki je kar dobrega poslovnega zdravja, napovedovala in predstavljala precej časa. Zdaj je nared, novembra tudi pri nas. Po dolžini je tipičen predstavnik nižjega razreda, oblikovno pomanjšani C-max, od katerega je krajši nič manj kot 32 centimetrov.
Narejen je na Fordovi t. i. globalni osnovi B, tako kot fiesta, ki pa je krajša enajst centimetrov. Ampak bistvo tega novega forda, ki utegne najbolj ali predvsem voziti v zelje sicer večji Oplovi merivi, je v že omenjenih zadnjih drsnih vratih.
Drsna vrata bi morala biti pri enoprostorcih skoraj zakon – ker olajšajo vstop in izstop, ker je zaradi njih mogoče tesnejše parkiranje in podobno. Ni čisto jasno, zakaj niso, toda B-max na ta svet prinaša marsikaj takšnega, kar bi lahko v Fordove trgovine privabilo tudi tiste, ki se doslej zanj in zanje niso zmenili. Mali enoprostorec ima spredaj klasična vrata, zadnja so drsna.
Tako kot pri omenjeni merivi pa ni sredinskega opornika strehe, in ko so vsa vrata odprta na stežaj, je za vstop in izstop na voljo širokih, skoraj megalomanskih 150 centimetrov! Marketinško nagovarjajo vsaj dve skupini kupcev: družinam z enim ali dvema otrokoma bo menda po volji praktičnost drsnih vrat oziroma lahek dostop do notranjosti, starejšim (komaj verjamem, da se Ford dobrika celo 60-letnikom in -letnicam!) pa tudi višje sedenje (B-max je 12 centimetrov višji od fieste), kar je sicer značilnost športnih terencev.
Ford trdi, da o varnosti kljub temu, da ni sredinskega opornika strehe, ni dvoma; opravili so 5000 računalniških in 40 resničnih trčenj.
B-max je seveda tipičen predstavnik enoprostorcev z ameriškim pečatom: ima veliko odlagalnih prostorov, še največ za majhne, srednje velike in velike plastenke, zadnjo sedežno klop deljivo v razmerju 60/40 in preklopljiv sovoznikov sedež (zato z njim prevažaš do 234 centimetrov dolge reči), seveda ne megalomanski prtljažnik z dvojnim dnom.
Opremili so ga tudi z elektroniko active city stop, ki deluje do hitrosti 30 km/h in preprečuje manjše trke, dodali sync, kar je oznaka za vmesnik oziroma elektronski sistem, ki omogoča glasovno upravljanje recimo bluetootha in radijskega sprejemnika, prepozna pa tudi klic na pomoč oziroma v sili ali nesreči, vendar pri nas še nekaj časa ne bo deloval (leta 2015 bo obvezen v EU).
Motorji? Presenetljiv, skoraj navdušujoč je recimo močnejši 1,0-litrski ecoboost (glej tabelo). Če ne bi imel značilnega zvena, bi verjel, da se tam spredaj vrti veliko večji, zmogljivejši in potratnejši agregat.
B-max ima aduta ali dva. Če bo to tudi cena, bi smel biti uspešen.
