Priusov tretji prodajni krog

Pred dvanajstimi leti je Toyota s prvim serijskim hibridnim vozilom nakazala eno izmed smeri avtomobilskega razvoja v 21. stoletju. Letošnjo jesen uvaja japonski avtomobilski velikan na trg tretjo generacijo priusa, ki bo z izboljšanim električnim in bencinskim pogonom menda porabil le toliko goriva kot majhni dizelsko gnani mestni avtomobili in hkrati razvajal z udobjem in prostorom srednjega avtomobilskega razreda.

Klinasto oblikovana zunanjost, ki je ena najbolj prepoznavnih značilnosti priusov, ostaja bolj ali manj nespremenjena. Revolucije ni. Je pa veliko evolucije, ki je prinesla malenkost nižji količnik zračnega upora (0,25) in več elegance, posebno spredaj in s strani. Manj skladno in bolj robato deluje zadek z novimi lučmi in značilnim dvodelnim steklom ter vmesnim spojlerjem, ki krni vzvratni pogled. Ključne mere ostajajo razmeroma enake, avtomobil je za poldrugi centimeter daljši (446 cm) in za dva širši.

Je pa znotraj zaradi spremenjene strešne linije več prostora, kar se opazi predvsem na zadnji klopi v višini glav. Prtljažnik je še vedno plitek, ker je pod njim nameščena baterija, a vseeno malo večji, meri 445 litrov oziroma 30 več od nekdanjega. Udobnejša kot pri nekdanjem modelu sta prednja sedeža - kar ni ravno zaščitni znak vseh toyot. Prav tako spodobna je ostala ergonomija, ki jo spremljajo na pogled in otip bolj kakovostni in manj plastični materiali. Zanimiva je armaturna plošča, na kateri je osrednje mesto namenjeno digitalnemu zaslonu s prikazom načina vožnje, izrabe energije in statističnemu prikazu podatkov o doseženi porabi goriva. Še bolj atraktivna je miniaturna prestavna ročica, nad katero so nameščene tipke za izbiro med ekonomično in športno vožnjo oziroma električnim pogonom. Vse to, s hitrostjo vred, lahko voznik spremlja še na vetrobranskem prikazovalniku.

Konkretne prenovitve je bila deležna pogonska mehanika. Dosedanji 1,5-litrski bencinski štirivaljnik zamenjuje prožnejši 1,8-litrski stroj s 73 kW (99 KM). Prav tako modernejši in dimenzijsko manjši je elektromotor s 60 kW (82 KM), ki doseže dvakrat višje vrtljaje. Oba skupaj ponujata 100 kW (136 KM), najvišji navor pa nastopi v precej nižjem območju vrtljajev. Delovanje obeh motorjev uravnava nova in pričakovano zmogljivejša elektronika, ki omogoča na krajših razdaljah zgolj uporabo električnega pogona. S tema lahko prius s polno nikelj-metal-hidridno baterijo prevozi največ dva kilometra in doseže hitrost do 70 km/h. Vse to spremljata teoretično in le ob veliki zmernosti praktično dosegljiva povprečna poraba 3,9 litra na sto kilometrov. Emisija ogljikovega dioksida pa se v takšnem primeru ustavi pri spoštovanja vrednih 89 gramih na kilometer. Nič dirkaška, a spodobna sta največja hitrost 180 km/h in pospešek z mesta do 100 km/h v 10,4 sekunde, pri čemer velja dodati, da ima prius vedno prednji pogon in samodejni brezstopenjski menjalnik CVT.

Nobenih zadržkov ni glede varnosti, kar je prius s številnimi varnostnimi dodatki (morda je tudi zato kar 70 kilogramov težji od nekdanjega) med drugim na nedavnem testu Euro NCAP že dokazal z petimi zvezdicami. Prav tako raznovrstna utegne biti priusova serijska in dodatna oprema, med katero naj omenimo strešne sončne celice, ki skrbijo za hlajenje vozila med mirovanjem.

Novi prius, ki začenja prodajno pot v teh dneh, ostaja cenovno na približno enaki ravni kot doslej. V najbolj osnovni in hkrati po opremljenosti že zelo spodobni izvedbi stane malce manj kot 25 tisoč evrov. Za najdražjo izvedbo executive, ki se med drugim ponaša s sedežnim usnjem, pa bo po besedah Toyotinih slovenskih predstavnikov treba plačati malce manj kot 31 tisoč evrov.

Iz tiskane izdaje Delo