Tiskane izdaje
Pariška razstava je bila letošnjo jesen zanimiva še zaradi naslednje kategorije v rubriki velikih napovedi, namreč električnih avtomobilov. Ti so bili že ves čas tu in ves čas v nekih obetih. Že spomladi je veliko pozornosti vzbujala družba Tesla, ko je za šele napovedani tretji model 3 (za proizvodnjo je predviden šele čez kako leto), na hitro zbrala ogromno število prednaročil, trdili so, da 400.000. Uresničitev teh dobav bo za Teslo, ki je doslej vedno obljubljala več, kot je nato izdelala, a je bila zaradi pionirske vloge na področju električnih vozil vseeno deležna odobravanja, verjetni prvi resničen zrelostni preizkus.
Napoved nemške električne ofenzive
Ampak na Porte de Versailles sta nekaj mesecev pozneje z resnimi cilji nastopila največje in najbolj prestižno avtomobilsko podjetje v Evropi – Volkswagen in Mercedes-Benz. Slednji je predstavil novo podznamko in koncept njenega prvega modela, oboje z oznako EQ, prvi iz te serije naj bi bil dokončan do leta 2018, imel konkreten doseg 400–500 km in bil uvod v ofenzivo, po kateri naj bi Mercedes leta 2025 s prodajo električnih avtomobilov ustvaril kar četrtino vseh svojih prihodkov. Seveda bodo ta vozila del projekta, ki poleg elektrifikacije vključuje še povezljivost, souporabo in avtonomno vožnjo.
Volkswagen je z bolj futuristično oblikovano študijo I.D. za konec desetletja napovedal prvi električni avtomobil s podobno velikim dosegom za ceno današnjega dizelskega. To je še ena pogumna napoved, ko slišimo zadnje informacije, da bo npr. na Norveškem cena Oplove ampere-e s podobnim dosegom kar daleč od cene množičnega modela. Kakorkoli, leta 2025 naj bi Volkswagen na leto prodal milijon avtomobilov na električni pogon in imel še trinajsto znamko z imenom Moia, ki bo zagotavljala kar najširše mobilne storitve. Ob vsem tem smo lahko poslušali tovarniške strokovnjake, ki zdaj nenadoma pravijo, da so na področju akumulatorjev možnosti velikih in hitrih izboljšav, sklenjeno je bilo veliko vsenemško partnerstvo za gradnjo superhitrih polnilnic, nekateri tamkajšnji politiki pa bi že v desetletju in pol klasični pogon na notranje zgorevanje v novih avtomobilih kar prepovedali ... To bodo morali biti res tektonski premiki, če vemo, da je bilo letos v Evropi do konca oktobra prodanih komaj 170 tisoč električnih avtomobilov in priključnih hibridov, v Sloveniji pa do konca novembra 170. Ob tem je treba omeniti še nekatere napovedi, da ni tako nepomembna niti bodoča vloga hibridnih avtomobilov, ki so bili pogosto označeni le za neko vmesno postajo, zdaj pa nekateri v njih vidijo najhitrejše nadomestilo dizelskega pogona v manjših avtomobilih. Nissan je že predstavil nekaj takega, paradoks pa je, da v modelu nissan note, ki ga bodo kupovali le še Japonci, pri nas ne bo več v ponudbi, saj so mali enoprostorci menda preživeta kategorija.
Konec manipulacij
Trg ne pozna več krize
Posel z avtomobili sicer niti v Evropi niti v Sloveniji ni bil slab, nasprotno. Tisti zelo klasični, trdo realistični posel, kjer se še vedno vse bolj ali manj vrti okoli dizlov in bencincev. Po podatkih evropskega panožnega združenja ACEA je bilo v Evropi do konca novembra prodanih 13,5 milijona novih avtomobilov ali za 7 odstotkov več kot lani, trg se je kljub strahovom o ohlajanju evropskega gospodarstva in posledicah Brexita vrnil na ravni pred krizo 2007. Kakor smo že omenili, se Volkswagen drži dobro in kot vodilna skupina z vsemi svojimi znamkami obvladuje skoraj četrtino vsega evropskega trga. Nič novega ni, da že ne vem katero leto zapored najbolj raste prodaja športnih terencev, po podatkih Jato Dynamic so v novembru v vseh velikostnih in cenovnih kategorijah skupaj zasedali 25 odstotkov evropskega trga! Da prihajajo še nove in nove različice avtomobilov z oznako SUV, SAV, crossover, X itn., ni presenetljivo, zaslužki z njimi so dobri, ljudje pa jih očitno še kar hočejo. Pri tem omenimo še eno približno sorodno stvar – športni terenec bo tudi prvi model nove znamke Lynk & Co. Gre za doslej nedvomno najbolj zanimiv kitajski avtomobil, v katerem je veliko Volvovega tehničnega znanja, sicer pa ga opisujejo kot pametni telefon na kolesih, ki bo vsestransko povezljiv, namenjen tudi za souporabo, prodajali pa naj bi jih kar prek spleta, klasična vloga trgovcev naj bi se radikalno spremenila.
Tudi v Sloveniji je bil posel z avtomobili kar soliden, trg ni bil majhen, niti z novimi niti z rabljenimi avtomobili. Novih bo letos uradno prodanih okoli 60 tisoč (realno kakih 20–30 odstotkov manj), rabljenih po neki oceni od 120 do 140 tisoč. Rabljenih se z namenom nadaljnje prodaje tudi veliko uvozi, najbolj zanimiv pa je podatek, da se pri nas proda precej več rabljenih uvoženih vozil premijskih znamk kot novih. Ne gre pozabiti, da bomo imeli v Sloveniji po desetletju premora znova avtomobilsko razstavo: zgodila se bo konec marca prihodnjega leta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Avtomobili pri nas seveda tudi nastajajo: v Renaultovem Revozu so letos izdelali par tisoč več kot 130 tisoč twingov in smartov fourfour, kar je za odtenek več kot lani, a še vedno manj, kot jih zmorejo, saj gre za modela, ki nista veliki uspešnici. Tako jim bodo prihodnje leto dodali še kar nekaj cliov – gre za model, s katerim je šlo v preteklosti novomeški tovarni najbolje. A čez nekaj let pri nas to ne bo več edina avtomobilska tovarna, če po letošnjih velikih napovedih na Štajersko res pride Magna.
