Lizing lahko odpihne bonus

Na višino stroškov za avtomobilsko zavarovanje odločilno vpliva premijski razred, v katerega nas zavarovalnica razvrsti v posameznem zavarovalnem letu. Pri tem upošteva predvsem naše vozniške izkušnje in morebitno uveljavljanje škode, a v višjem premijskem razredu se lahko znajdemo tudi zaradi nepoznavanja sistema.

Pri prvi sklenitvi avtomobilskega zavarovanja nas zavarovalnice avtomatično uvrstijo v 14. premijski razred (PR), zato prvo leto plačujemo izhodiščno zavarovalno premijo. V naslednjih letih vsako leto brez škodnega dogodka napredujemo za en PR niže in smo s tem upravičeni do dodatnega petodstotnega bonusa. Za vsako prijavo škodnega dogodka nas po drugi strani v naslednjem zavarovalnem letu čaka skok za tri PR oziroma izguba petnajstih odstotkov doseženega bonusa.

Sistem je načeloma enoten tako pri razvrščanju po PR v obveznem zavarovanju kot splošnem kasko zavarovanju, a pri prvem politike posameznih zavarovalnic nekoliko odstopajo, pojasnjuje Blaž Zalar iz podjetja Moj nasvet. Pri eni izmed zavarovalnic lahko denimo po doseženem dvanajstem PR in nato vse do najnižjega napredujemo za dva, ne zgolj za en PR na leto. Ponekod je najnižji PR, v katerega se lahko uvrstimo četrti, spet drugje tretji, ena izmed zavarovalnic priznava tudi »ničelni« PR. Četrti in nižji PR običajno zavarovancu prinaša petdesetodstotni bonus glede na izhodiščno premijo, a ponekod je lahko največji bonus še do deset odstotnih točk višji.

Če se želimo izogniti izgubi težko pridobljenega bonusa ob škodnem dogodku, lahko pri sklenitvi police izberemo opcijo, imenovano odkup prve škode. Dodatni strošek te opcije se zmanjšuje hkrati z napredovanjem po lestvici PR. Boris Škaper iz družbe i-zavarovanje pravi, da se je za odkup smiselno odločiti po razvrstitvi v vsaj četrti PR, potem moramo zanj doplačati od osem do 15 odstotkov osnovne premije. Povsem na vrhu, v prvem PR s 50-odstotnim bonusom, je po drugi strani to možnost smiselno spet izklopiti.

Eno najpogostejših vprašanj pri avtomobilskih zavarovanjih se nanaša na možnosti za prenos bonusa z enega zavarovanca na drugega. Škaper pojasnjuje, da je po splošnih pogojih zavarovalnic tak prenos mogoč le med zakonskima oziroma zunajzakonskima partnerjema ter med fizično osebo in podjetjem, katerega lastnik je ta fizična oseba, o vseh drugih prenosih pa odločajo po posebnih postopkih.

Prenos z dedka ali babice na vnuka je po njegovih besedah običajno mogoč le, če eden izmed njiju zaradi starosti ali bolezni ne bo več vozil in želi bonus vnuku podariti skupaj z vozilom. Tudi v tem primeru pa se denimo zavarovalnica s prenosom 50-odstotnega bonusa strinja le, če bi teoretično vnuk tudi sam že lahko imel tolikšen bonus in ima torej vsaj deset let vozniških izkušenj. V nasprotnem prizna bonus, sorazmeren njegovim izkušnjam. Zavarovalnica pred odobritvijo prenosa preveri tako boniteto tistega, ki bonus podarja, kot obdarjenca. Po podobnem postopku se bonus lahko tudi deduje.

Previdno pri najemu lizinga

S tem problemom se pogosto soočajo tudi najemniki vozil na lizing. Ta so namreč v času odplačevanja lizinga zavarovana po generalnih (skupinskih) policah lizinških hiš, ki so lastnice vozil. Ko stranke lizing odplačajo in želijo za vozilo skleniti novo zavarovalno pogodbo, jim zavarovalnice pogosto ne priznajo pravic iz bonusnega sistema za čas odplačevanja lizinga. Tako jim denimo za to obdobje ne priznajo napredovanja po PR, če pa so lizing odplačevale dlje od treh ali petih let, lahko ostanejo brez že prej doseženega bonusa.

Zalar priporoča, da pred podpisom zavarovalne pogodbe prek lizinške hiše preverimo, ali bomo v času zavarovanja lahko napredovali po PR. Tudi obstoječim lizingojemalcem svetuje, da preverijo, ali s svojo zavarovalno polico pridobivajo PR in ali bodo ob prekinitvi zavarovanja lahko od zavarovalnice dobili potrdilo o doseženem bonusu.