Louis Renault: velikan motorizacije

Louis Renault je bil inovator in odličen poslovnež. Nikakor ni brez zaslug za razvoj avtomobilizma v svetovnem merilu, v Franciji pa je bil skoraj heroj. Toda ne gre pozabiti, da je bil v pionirskih časih avtomobilizma po sili razmer skoraj vsak konstruktor tudi inovator.

Objavljeno
11. marec 2011 22.03
Andrej Krbavčič, Na kolesih
Andrej Krbavčič, Na kolesih
Bratje Louis, Marcel in Fernand Renault so bili sinovi dobro stoječega tovarnarja gumbov in trgovca. Louis je zelo zgodaj kazal zanimanje za strojništvo in starši so mu dovolili preurediti vrtno uto v delavnico. Zelo pogosto je hodil občudovat izdelavo parnih avtomobilov v bližnjo tovarno Serpollet. V šoli ni blestel, toda končal je tečaj iz strojništva. Takoj potem je že izdelal parni generator in zanj prejel patent. Nato se je lotil avtomobilov in prvega naredil leta 1898. Ta je bil v osnovi lahek, enovaljni tricikel, ki mu je Louis pritrdil četrto kolo. Tu je že šlo za njegovo najpomembnejšo inovacijo, neposredni prenos moči. Čeprav poimenovanje ni posrečeno, je bil njegov prenos moči z zobniškim menjalnikom in kardansko gredjo res neposrednejši in učinkovitejši od takrat običajnih jermenskih in verižnih prenosov. Tristopenjski menjalnik je imel tudi vzvratno prestavo. Povrhu vsega je Louis kardansko gred opremil s kardanskim sklepom zaradi vzmetene toge preme.

Prijatelji so ga izzvali k stavi, ali zmore njegov avtomobil premagati strm klanec na pariški Rue Lepic. Dobil je stavo in dvanajst naročil za avtomobil.

Brata sta medtem vodila posle po očetovi smrti, a sta se odločila podpreti Louisova prizadevanja. Zgodaj leta 1899 so ustanovili družbo bratov Renault. Tovarna se je uspešno razvijala, zahvaljujoč Louisovemu strojniškemu talentu in propagandi, ki so jo podpirali uspehi Louisa in Marcela na različnih dirkah. Leta 1902 so patentirali bobnaste zavore z notranjimi, razteznimi čeljustmi, ki so v uporabi še danes. Leta 1903 se je Marcel Renault na dirki ubil, zato je Louis dirkanje opustil.

Posvetil se je razvoju tovarne in novih vozil. V letu 1905 so predstavili kar pet novih avtomobilov. Istega leta so dobili naročilo za večje število taksijev, ki so bili tako uspešni, da so jih naročili še v Londonu, New Yorku in Buenos Airesu. Čeprav Louis ni več dirkal, so izdelovali odlične dirkalnike. Leta 1906 je renault zmagal na prvi dirki za veliko nagrado (GP) sploh. Leto dni pozneje je Louis pridobil popoln nadzor nad podjetjem in je uvedel Fordova načela proizvodnje. Leta 1909, po Fernandovi smrti, je postal popoln lastnik tovarne.

Na začetku prve svetovne vojne je general Gallieni zasegel vse pariške taksije renault in z njimi prevažal vojake na fronto na reki Marni, kjer so uspešno odbili Nemce. Taksi je dobil vzdevek taxi de la Marne. Med vojno je Louis prispeval mnogo inovacij za izvrstni tank FT-17, delali pa so tudi letalske motorje in strelivo. Tovarna je med vojno in po njej izjemno zrasla, začeli so še s kmetijsko mehanizacijo in ladijskimi motorji. Posebno uspešni so bili z malimi avtomobili in tudi z razkošnimi.

Zaradi zahtevnih delovnih razmer so se začela delavska nazadovoljstva in tovarna Renault je postala središče uporov, ki so do konca 30. let vodili k novi zakonodaji. Zaradi strahu pred komunizmom se je Louis začel ozirati k Nemčiji. Med vojno je Renault delal za Nemce. Louis je menda rekel: »Raje jim dajmo maslo, da nam ne odpeljejo krav.« Po vojni je bil obtožen kolaboracionizma in je v priporu umrl, oblast pa je podjetje podržavila.