Mercedes še posodablja klasiko

Mercedes-Benz je prejšnji teden predstavil novo generacijo dizelskih in bencinskih motorjev ter s tem jasno nakazal, da se ti stroji še zdaleč ne poslavljajo. Pred nami je torej čas sobivanja mehanskih pogonskih rešitev, ki bodo uporabljale različne vrste goriva.

Mercedes je za tri milijarde evrov trdno prepričan, da bosta avtomobile po našem planetu še lep čas premikala dizelski in bencinski stroj. Toliko je namreč vložil v razvoj nove generacije bencinskih in dizelskih štiri-, šest- in osemvaljnikov. V tem prepričanju še zdaleč ni osamljen, in ker je tako, so se njegovi strokovnjaki dela lotili temeljito, saj bodo morale zdaj predstavljene tehnološke rešitve vsaj desetletje, a upajo, da raje dve, slediti vse strožjim okoljskim zahtevam. Kakor so napovedali, pa bodo vmes intenzivno razvijali tudi električne modele, saj nameravajo imeti do leta 2025 v salonih že deset povsem električno gnanih modelov.

A kakor rečeno, so tri milijarde evrov raje lepo po starem vložili v bencin in dizel. Novi agregati v grobem stavijo predvsem na višjo 48-voltno napetost električnega sistema, na nove tehnične rešitve za zaganjalnik in alternator, na nanotehnologijo za zmanjšanje trenja, na izboljšave filtra trdnih delcev pri bencinskih motorjih ter na lažjo in modularno gradnjo. Novi štirivaljni dvolitrski dizel že opravlja svoje poslanstvo v novem razredu E, natančneje v različici z oznako 220d. Tako kot drugi novi motorji, ki jih bodo v široko paleto modelov Mercedes postopoma vključevali vse prihodnje leto, se tudi ta izkaže z večjo močjo pri enaki prostornini, manjši porabi goriva in boljšem čiščenju izpusta. V številkah se novi dvolitrski turbodizel izkaže s 143 kW (194 KM) moči in 400 Nm navora, hkrati pa, kakor zatrjujejo, dosega enako povprečno porabo kot dvolitrski dizel v izvedbi 200d z močjo 110 kW (150 KM). Na podobnih temeljih so zasnovali novi dizelski vrstni šestvaljnik – nova vrednost znaša 230 kW (313 KM), kar je precejšen skok v primerjavi z obstoječo ponudbo dizelskega V6, ki zmore 190 kW (258 KM).

Podoben napredek so dosegli tudi pri bencinskih strojih, vrstnem štiri- in šestvaljniku ter velikem V8. Dvolitrski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom twin-scroll ter zaganjačem in alternatorjem, združenim v eno, in pogonom na jermen ima moč 100 kW (134 KM), vrstni šestvaljnik zmore 300 kW (408 KM), predhodnik s konfiguracijo V6 pa (le) 245 kW (333 KM), V8 biturbo s štirimi litri prostornine, za katerega pravijo, da je energetsko najbolj učinkovit V8 na svetu, in premore na primer tudi sistem popolnega izklopa polovice valjev, pa izstopa s 350 kW (478 KM) in 700 Nm navora, prej 335 kW (455 KM).

Pri razvoju novih agregatov so se naslonili na povsem nov visokotehnološki postopek testiranja, ki postavlja nova merila v branži. V razvoj desetih že napol vesoljskih testnih komor je Mercedes vložil 600 milijonov evrov. V njih lahko na posameznem modelu mercedesa tečejo testni postopki nepretrgoma do celo 48 ur, in to v temperaturnem razponu od –30 do + 42 stopinj Celzija in razmerah, primerljivih z vožnjo na pet tisoč metrih nadmorske višine, če bi se kateremu od lastnikov mercedesa zazdelo, da se bi rad zapeljal čez kakšen prelaz v Tibetu ... Z novimi postopki testiranja so kar najbolj izločili subjektivne ocene vsega, kar se dogaja z z motorjem, menjalnikom, elektroniko in vsemi drugimi procesi, ključnimi za optimalno delovanje v različnih situacijah in obremenitvah (ekstremno športna vožnja, vožnja po snegu in ledu, mestna vožnja, v koloni, v vročini ...). Prevedli so jih v podatke, ki jih je mogoče oceniti ter v povsem avtomatiziranem in do potankosti ponovljenem procesu obremenitve neštetokrat ponoviti. Tako so preizkusili tudi vse nove agregate, kar je najboljša popotnica za neskončne kilometre, prevožene v realnem svetu.