Nadaljevanje bavarske zgodbe o uspehu

BMW je premišljeno prenovil serijo 3, najuspešnejši avtomobil v ponudbi.

Objavljeno
21. avgust 2015 13.56
Andrej Brglez, Na kolesih
Andrej Brglez, Na kolesih
Za seboj ima štiri desetletja oziroma šest generacij in je v najboljših letih; doslej so jih prodali več kot 14 milijonov. Serija 3, bodisi v limuzinski bodisi karavanski, touring izvedbi, je prava zgodba o uspehu. In ker ji gre tako dobro, je povsem razumljivo, ker so se to poletje v Münchnu odločili za zelo premišljeno prenovo.

Imenitna tržna zgodba serije 3 se je začela davnega leta 1975 in ob tokratni predstavitvi prenovljenega avtomobila v eni ali drugi karoserijski izvedbi – prav je povedati, da Bavarcem očitno ne pride na misel, da bi govorili o povsem novi varianti – so postrojili vse dosedanje generacije. Razlika je očitna – v oblikovnem, morda še bolj tehničnem oziroma voznem pogledu. Toda pri vseh generacijah so ohranili zadnji pogon, ki je eden zaščit­nih znakov münchenskih avtov (ali je bil donedavnega), čeprav je jasno, da se pogon zadnjega koles­nega para šeste generacije, oplemenitenega s številnimi elektronskimi pomagali, bistveno razlikuje od onega izpred štirideset let. Prav zaradi tega je zelo smiselno sesti v avto, ki ima za seboj štiri desetlet­ja – napredek zmoreš izmeriti in predvsem občutiti.

Ker je v globalni tržni dirki serija 3 tako uspešna, kot je, so se pomladitve lotili s pričakovano mero previdnosti. Seznam zunan­jih oziroma karoserijskih sprememb je skop: malo drugačne prednje in tudi zadnje luči, pri čemer so dnevne vedno v LED-izvedbi. Tisti, ki bo hotel še takšne kratke in dolge luči, pa bo moral zanje doplačati. Le beemvejevsko zelo izurjeno oko utegne opaziti drugačna odbijača in spremenjene reže za zrak na prednji maski. Dimenzijsko oziroma volumensko, ko je v mislih prtljažnik (480 litrov v limuzini, od 495 do 1500 litrov v touringu), se trojka ni spremenila. In to je tako rekoč vse oziroma vse drugo je enako: všečno kratek previs čez prednji kolesi, ozki ledvički, ki sta skoraj v isti ravnini kot prednje luči, dokaj kratek limuzinski in blago spuščajoč se karavanski zadek touringa.

Notranjost je ostala bolj ali manj enaka. Okolje je znano in ga ni imelo smisla spreminjati: k vozniku rahlo zasukana armaturna plošča, širok hrbet med prednjima sedežema, kjer kraljuje ročica bodisi šeststopenjskega ročnega bodisi osemstopenjskega samodejnega menjalnika steptronic (ni jih tako malo, ki so prepričani, da je to daleč najboljša avtomatika sedanjega časa), pa nekako nebahaški občutek odličnosti zaradi uporabljenih materialov, dobre izdelave in morda vsega tistega, kar si je mogoče omisliti za dodaten denar. Še v nečem ostaja prenovljena trojka šeste generacije bolj ali manj enaka: ne šopiri se s kakšno izrazito prostornostjo sedenja na zadnjih sedežih, kjer se dva počutita udobno, pa sploh ne pretirano razkošno. In temu je po svoje prilagojen tudi prt­ljažnik, vsaj v limuzini.

Največ novega je pri motorjih. In tukaj se časi spreminjajo: ob štiri- in šestvaljniku se prvič v tem sred­nje velikem avtu opevane šport­nosti vrti bencinski trivaljnik, ki so ga namenili tako limuzini kot touringu. O tem, kaj in koliko zmore ali ponuja, je mogoče bolj ali manj ugibati oziroma zapisati, kar trdi tovarna – na predstavitvi ga še ni bilo dano peljati. Torej: 100 kW (136 KM) in 220 Nm navora (s kratkotrajno funkcijo overboosta se ta poveča za 10 Nm) naj bi omogočilo največjo hitrost 210 km/h in pospešek 8,9 sekunde do 100 km/h (limuzina, ročni menjalnik), medtem ko naj bi bil povprečni izpust CO2 119 g/km in povprečna poraba od 5,0 do 5,5 litra. Vabljivo, za zdaj seveda zgolj na papirju.

Sicer pa je motorna ponudba pestra: štirje bencinski motorji v razponu moči od 100 kW (136 KM) do 240 kW (326 KM) in sedem dizelskih agregatov, ki zmorejo od 85 kW (116 KM) do 230 kW (313 KM). Posebne omembe je vreden motor v novi bencinski različici 340i; ta je tudi edina, ki je na voljo na vseh trgih, je torej globalna. In bo držalo: bencinski šestvaljnik s trilitrsko gibno prostornino ponuja vse tisto, kar pričakuješ od športnika iz Münchna. Konjenica (326 KM) te lahko skoraj brutalno prilepi na sedež, te izstreli do 100 km/h v 5,1 sekunde in te omeji – če je dovoljeno ali ne – z 250 km/h največje hitrosti. To, da tovarna navaja povprečno porabo okoli 7,7 litra in s tem povprečni izpust preganjanega CO2 v vrednosti 179 g/km, pa je verjetno lajšanje okoljske vesti ...

Prenovljena trojka, prava in nič kranjsko obarvana zgodba o uspehu, je že naprodaj. Za manj kot 31.750 evrov ne bo v domači garaži. Škoda.