Več kot trideset različnih znamk avtomobilov lahko kupite v Sloveniji. Nekatere resda prodajajo le nekaj modelov, a množične znamke se ponašajo z vsaj enim v vsakem razredu, imajo nišne avtomobile, ki zadovoljijo točno določene skupine kupcev, za povrhu pa pri vsakem obstajajo še takšne in drugačne motorne in opremske različice. Seštevek vseh možnosti pri enem samem modelu lahko preseže številko 100, k temu je treba dodati še opcije z bolj ali manj bogatega seznama dodatne opreme in že je jasno, da izbira avtomobila nikakor ni mačji kašelj. A to je šele začetek …
Pustimo ob strani, da je morda tudi vaši ženi všeč svetlo zelen avtomobil, kar povsem izniči možnosti, ki smo jih našteli – tudi tega bo namreč treba plačati. V času, ko večina denarja nima na zalogo, je to lahko še večji problem kot sama izbira avtomobila in vpliva že na začetno odločitev: nov ali rabljen.
Zagovornikov nakupa rabljenega avtomobila je veliko, njihovi argumenti so večinoma zelo smiselni in tudi realni, a pogled na trg ni tako ali samo rožnat. Pred odločitvijo, da se domov pripeljete v rabljenem avtomobilu, vam utegne zrasti marsikateri sivi las, saj je ponudba, če nič drugega, dvomljiva. Dve leti star avtomobil nižjega srednjega razreda s 100.000 prevoženimi kilometri ni nič posebnega, pa čeprav povprečen slovenski voznik v tem času menda ne prevozi niti 30.000 kilometrov. Še bolj skrbi dejstvo, da še vedno cveti trgovina z avtomobili, ki so po nesreči ocenjeni za totalko, nato pa jih domači mojstri pokrpajo z deli drugih (ukradenih?) avtomobilov in jih prodajo kot brezhibne.
A ni se vam treba ujeti v past! Prodajalec dobrega, res brezhibnega vozila vam bo z veseljem pokazal vse dokumente o servisnih posegih, na katerih bo črno na belem zapisano, pri katerem kilometru so bili opravljeni. Večina avtomobilov ima danes dveletno garancijo, vse več tudi tri- ali celo večletno, ne vedno za vse dele. Pa vendar: morda ne bi bil napak nakup rabljenega avtomobila, ki mu garancija še ni potekla. Če nič drugega, je verjetno vsaj redno servisiran pri uradnem servisu, drugače bi pravico do garancije izgubil. Kdor še vedno ni prepričan o kakovosti rabljenega avtomobila, naj ga odpelje na preventivni tehnični pregled, več zaščite prinaša odločitev za nakup pri pravni osebi – tu velja izbrati ponudnika, ki tudi za rabljene avtomobile ponuja vsaj polletno garancijo.
Nakup novega avtomobila vsemu navkljub prinaša drugačno izkušnjo: prodajalec vas bo sprejel v razkošnem salonu (rabljene ponavadi prodajajo kar na parkirišču), najbrž boste dobili kavico ali sok, vaš otrok pa kakšno igračo. A ne pozabite: vse to boste plačali, tako ali drugače. Pri izbiri je nekako tako, kot smo zapisali v uvodu, vedno dodamo še nekaj več, ker menda nekoč vse prav pride, in na koncu spoznamo, da smo se kar precej oddaljili od cene, ki nas je pritegnila v salon. Nič hudega, trgovci so tega navajeni …
Posojilo ali gotovina?
V zadnjem času je postalo samo po sebi umevno, da so najnižje cene dosegljive le tistim, ki se ob nakupu odločijo tudi za financiranje pri trgovcu. Ponudba se zdi mamljiva, a je ne gre sprejeti kar brez pomisleka. Najprej: vsako, še tako ugodno financiranje za sabo potegne dodatne stroške. Naj vam jih predstavijo in na papir zapišejo končno vrednost nakupa avtomobila. Ni več tako mamljivo, mar ne? Poleg tega se lahko pri svoji banki pozanimate, ali niso njihovi pogoji ugodnejši od tistih pri trgovcu. Seveda pa je financiranje le ena od možnosti plačila. Ste res preverili vse druge?
Najbolj domača možnost je nakup z gotovino. Preprosto: greš na banko, poravnaš predračun in avtomobil je tvoj. Brez dodatnih dolgoročnih stroškov nakupa. Kdor je varčeval v preteklosti, mu ta način plačila ni tuj, a kljub zapovedim iz šolskih dni in pridnim vlaganjem v pikapolonico je tako varčnih najbrž manjšina. Več se jih odloči za obratno pot: najprej kupijo avtomobil, nato ga odplačujejo. S posojili ali na lizing. Zadnja možnost za fizične osebe morda ni preveč privlačna, a vseeno jo velja upoštevati. Glavne značilnosti lizinga so določeno predplačilo (denimo četrtina vrednosti), višji EOM, a še dokaj ugodna višina obroka. Avtomobil je pri lizingu obvezno treba kasko zavarovati, vse drugo pa je načeloma tako, kakor da bi vzeli posojilo, čeprav je vozilo do plačila zadnjega obroka formalnopravno v lasti lizingodajalca.
Dolgoročni najem
Ker imamo stvari radi v svojih rokah, se morda niti ne zavedamo, da obstaja še en način, kako do avtomobila: z dolgoročnim najemom. Namesto da bi takoj odšteli nekaj tisoč evrov in preostanek plačevali po obrokih, pri dolgoročnem najemu plačujemo samo obroke. Nekaj sto evrov na mesec za avtomobil nižjega srednjega razreda je znesek, ki marsikomu ne povzroča glavobola. Še posebno ker so vanj vključeni tudi stroški vzdrževanja (servisa), morebitnih popravil, sezonskih pnevmatik ter seveda registracije in zavarovanja. Načeloma gre za nekakšen rent-a-car za vsak dan, pri katerem se z najemodajalcem domenite, kako dolgo boste avtomobil imeli in koliko boste z njim na mesec prevozili – obrok je namreč odvisen tudi od tega.
Zdi se, da večina Slovencev za avtomobil vendarle najame posojilo in upa, da se obrestna mera ne bo bistveno povečala. Kdor bi se rad izognil tveganju, se lahko odloči za posojilo s fiksno obrestno mero, ki je sicer v teh časih višja, a bo obrok vsa leta ostal na enaki ravni, zato bo načrtovanje družinskega proračuna bistveno lažje.
Kdor po vsem tem še vedno meni, da je nakup avtomobila le malo bolj zapleten od nakupovanja vsakdanjih izdelkov, ta dejansko v salon pride z denarjem v žepu, pokaže na avtomobil in se z njim tudi odpelje. Ne glede na znamko, motor in opremo. Da ne boste mislili, da se to v resnici ne dogaja. Življenje takšnega kupca je zagotovo manj stresno kot življenje tistega, ki se v nakup zares poglobi. Nihče pa ne pravi, da je njegova odločitev tudi racionalna. In v teh časih šteje predvsem to. “