Tiskane izdaje
Če ste z motocikli rasli od malih nog v skladu z zakonom, potem ste zadeli terno: začetek na domačem travniku z Yamah'co PW 50, na koncu osnovne šole petdesetkubični Automatic in kmalu zatem APN6 s čisto pravim menjalnikom (danes je kategorija označena z AM), nato pri šestnajstih letih 125-kubični motor z največ 11 kilovati (A1), pri osemnajstih takšen s 35 kilovati oziroma z ne več kot 0,2 kilovata na kilogram motocikla (A2) ter nato pri štiriindvajsetih letih (oziroma že pri dvajsetih v primeru posedovanja izpita A2 vsaj dve leti) popolna svoboda izbire.
Takšna postopnost je naravna in zdrava. A danes je pač tako, da roditelji marsikateremu smrkavcu vožnjo tega nevarnega nebodigatreba prepovedo, nato pridejo na vrsto (varnejši) avtomobil pa študentski časi in stanovanje in potovanja in služba ... Dokler se tam pri štiridesetih Janez ob spremljanju nedeljske dirke MotoGP ne zave potlačene najstniške ljubezni in se odloči, da si pa zdaj vendarle lahko privošči − motor. Kaj izbrati?
Če se stari več kot 24 let odločimo opraviti vozniški izpit, nam zakon izbire ne omejuje − kar takoj lahko prodajalcu nakažemo dvajset tisočakov za dirkaški stroj z razmerjem moči in kilogramov 1:1 (ja, povsem legalni stroji imajo lahko 200 konj in 200 kilogramov!) ali pa podoben znesek za takšnega Avanturista, s kakršnim sta svet obkrožila Charley Boorman in Ewan McGregor. Z zdravo mero obvladovanja glave in telesa, obogateno z znanjem inštruktorja v avtošoli, bo Janez morda povsem spodobno in varno premagoval kilometre, a vseeno bi dobronamerno svetoval drugače.
Ponudba novih, kaj šele rabljenih motociklov je tako bogata, da se velja sprehoditi po salonih in preklikati spletni oglasnik z omejitvijo na, recimo, 600 kubičnih centimetrov. Da ne bomo predolgi in opisovali vsake skupine posebej, se tokrat osredotočimo na razred priljubljenih potovalnih enduro motociklov − če kupujete športnega, je zgodba podobna, le modeli so drugi.
Če vam dišijo nekoliko bolj divja potovanja z občasnimi izleti zunaj urejenih asfaltnih cest, pa tudi če vam je tak stroj po godu le zaradi udobnega položaja sedenja, je takšen motor krasno orodje za raziskovanje Slovenije, Balkana in širšega obličja matere Zemlje. In zakaj ni dobro takoj začeti z največjim, denimo s prej omenjenim BMW-jem R1200GS Adventure in njemu podobnimi?
Prvič, to so veliki, ma kaj veliki, ogromni motocikli. Dasiravno so z odmikom hitrosti od mirovanja sila preprosto obvladljivi, je za začetnika pomembno, da pridobi občutek za rokovanje s strojem, in to predvsem pri hitrostih okrog 0 km/h. Takrat je to opravilo najtežje in takrat se jekleni konj največkrat nehote uleže na tla. Ko pod nogami zmanjka trdne opore in se motor nagne iz stabilne lege, ga s svojo močjo, najsi boste še tak Krpan, ne boste zlahka ustavili. Zato je pomembno, da se učite na motorju, na katerem bosta na parkirišču obe stopali čim bolj v stiku s tlemi. Prevelikega motorja vas bo strah! Strah pa na motorju (in še kje) ni nič kaj zaželeno čustvo.
Drugič, ob ogromni zalogi moči se voznik razvadi, da je je vedno dovolj na voljo in se tako privadi voziti »na moč«, pri tem pa ostanejo zapostavljene druge vrline dobrega motorista: obvladovanje sklopke, pravilna izbira prestave in, še najpomembneje, pravilen položaj telesa in izbira dobre linije v ovinku. Po domače: močan motor vam bo v potuho. Na drugi strani boste s »preslabotno« mašino osvojili dosti boljši občutek za to, kje zavirati, kako vstopiti v zavoj, nagniti motor in čim bolj tekoče pospeševati proti naslednjemu. Pa ne govorimo o dirkanju! Čeprav med dirkaškim svetom in turistično vožnjo lahko potegnemo mnogo vzporednic.
In tretjič, najsi imamo svoj um še tako pod nadzorom (vsaj tako se nam zdi), nas bo karakter stroja pod zadnjico zagotovo spravil v skušnjavo in se bomo peljali hitreje, kot je to za naše zdravje in zdravje drugih udeležencev na cesti koristno. Zato je šibkejši motor v času privajanja na dinamiko motoriziranega dvokolesa tista varovalka, ki lahko prepreči najhujše. Da se razumemo: tudi 300-kubični štiritaktnik vam lahko pri zakonsko omejenih hitrostih pomaga na ono stran, a vseeno ...
Ko se vam bo zdelo, da ta 250- ali 300-kubični mlinček na avtošolski osmici obvladate bolje od policistov motoristov in ga boste na ovinkasti cesti začeli vrteti do rdečega območja vrtljajev med tekočim obiranjem zavojev, medtem pa bo na obrazu pod čelado mirno zadovoljstvo z ravno pravšnjo mero razburjenja ..., potem ste zreli za stopničko višje. Ponudba je ogromna − izkoristite jo. Na koncu boste ugotovili, da je motor v eni sezoni izgubil vrednost, primerljivo s stroškom nerodnega padca na bencinski črpalki z večjim in dražjim motorjem. Evo! Pa tudi Štefka bo raje prisedla za hrbet suverenega motorista kot k nekomu, ki jo bo vso prepoteno zvrnil na klančini mejnega prehoda Sočerga, ker je bil med ustavljanjem menjalnik pred popuščanjem sklopke pozabil prestaviti v prosti tek.
A, še četrtič: k bogati izbiri prostorninsko majhnih, a mersko povsem odraslih strojev veliko pripomore globalizacija motociklističnega trga, saj globalni igralci z njimi ciljajo na azijski trg, kjer pri kupcih štejeta predvsem nizka cena in nizka poraba goriva. Kar pa godi tudi Janezovemu žepu, ni res?
***
Še nekoliko bolj konkreten nasvet
Trije zanimivi novi »malokategorni« potovalni enduro motorji:
• BMW G310GS (5590 evrov*)
• Honda CRF 250RLA Rally (6490 evrov)
• Kawasaki Versys-X 300 Adventure (6730 evrov)
*Cene so informativne narave.
