Nejasna dizelska prihodnost

Odločitev nemškega zveznega sodišča, da tamkajšnjim mestom zaradi škodljivega onesnaženja zraka dovoli morebitno prepoved vožnje z dizelskimi avtomobili, pomeni za to vrsto pogona dodaten pritisk, še močnejši kot doslej. Ob tem se lahko znova vprašamo, kakšna bo prihodnost dizelskih avtomobilov.

Nemška vlada je to odločitev izkoristila tudi za pritisk na domače proizvajalce, naj starejše dizelske avtomobile posodobijo, tako s programsko opremo kot z mehanskimi spremembami, da bi se znižala raven izpusta problematičnih dušikovih oksidov. To naj bi bili glede na emisijsko afero po mnenju oblasti nekako dolžni storiti in bi se hkrati, kolikor je mogoče, izog­nili prepovedim vožnje dizelskih vozil v mestih ... Od 15 milijonov dizelskih avtomobilov, kolikor se jih zdaj vozi v Nemčiji, je slabe tri milijone takšnih, ki izpolnjujejo najvišje okoljske predpise evro 6 in ti torej niso sporni. Agencija Reuters pa navaja podatek analitične družbe Evercore ISI, da bi samo očiščenje dizelskih avtov s standardom evro 5 stalo 14,5 milijarde evrov. To ni malo, čeravno nemška avtomobilska panoga po finančni moči tudi ni kdorkoli.

Za nove dizelske avtomobile sicer strogo velja, da je treba vsebnost onesnažil v izpuhu preveriti ne le v laboratoriju, temveč tudi v real­nem prometu in ta preizkus bo lahko opravila katera koli država. To naj bi preprečilo goljufije, ki so dizelski pogon v avtomobilih potisnile v sedanji položaj. Po drugi strani ostaja negotovo, ali bodo vsi proizvajalci še vztrajali pri takšnem pogonu, ki s potrebnimi prilagoditvami za očiščen izpuh ni ravno poceni, še posebno če trendi na trgu ne bodo ugodni in ne bo mogoče računati na veliko ekonomijo obsega. Prodaja dizelskih avtomobilov se je v Evropski uniji lani zmanjšala z 49 na 44 odstotkov, to je zelo daleč od rekordnih 55 odstotkov v začetku stoletja. Agencija AFP navaja podatke nemškega panožnega združenja VDA, po katerih je februarja delež dizlov med novimi avtomobili v Nemčiji padel na 32,5 odstotka.

Kakšna bo torej prihodnost dizelskih avtomobilov? »To je zelo težko napovedati. Na koncu bo to bolj politična kot tehnična odločitev. Zapiranje mest gre deloma tudi v prid proizvajalcem, da bodo lahko prodajali nove avtomobile. Dizelski motor ima zdaj zelo slab sloves, marsikdo ne verjame trditvam, da so ti motorji v smislu očiščenja izpuha lahko res čisti. To je s tehničnega vidika mogoče, vprašanje pa je, koliko se cenovno še izplača in v katerih avtomobilih,« pravi Samuel Rodman Opreš­nik, doktor strojništva in asistent v laboratoriju za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Kaj pa rabljeni avtomobil? Lani je bilo v Slovenijo uvoženih med 30 in 31 tisoč rabljenih avtomobilov, med katerimi je bilo od 80 do 90 odstotkov dizelskih. Kakor pravi Dejan Butinar, vodja programa pri podjetju Eurotax, je vse skupaj za zdaj težko komentirati, saj da se spremembe tudi v Nemčiji ne bodo zgodile čez noč. »Nekdo, ki kupuje avtomobil in je bil že doslej v dvomih, bo gotovo še bolj premislil, kateri motor bo izbral. Če bo bencinskega, potem bi to moralo pomeniti nižje cene rabljenih dizelskih vozil. Ampak mislim, da ne bo šlo za revolucijo, bolj za postopne spremembe,« razmišlja Butinar.