Tiskane izdaje
Shamal, ki povzema osnovne karoserijske poteze po modelih z oznako biturbo, je najbolj samosvoj v plejadi modelov z dvema turbopolnilnikoma. Njegov nezgrešljivi oblikovalski element sta v slogu lamborghinija countacha navzgor začrtana zadnja kolesna izreza. Še teže spregledaš v strešno konstrukcijo vgrajeno črno strešno ojačitev, za tiste čase futuristična žarometa z lečastima svetilnima elementoma, za spojler skrita prednja brisalnika ali masivno izklesan zadek.
Na bolj gosposke strune je igral shamal z notranjostjo. Tedanji porsche 911 turbo, ki je imel za povrhu manj moči in le petstopenjski menjalnik, bi ob boku italijana deloval kot zobozdravstvena ordinacija. Shamal je bil prispodoba butičnega prestiža. Notranjost so krasili znamenita zlata ovalna ura znamke Cartier, prefinjeno oblikovana prednja sedeža (zadnja sta zasilna), za tiste čase nič drugačna kot samodejna klimatska naprava in obilje dekoracije iz lesa korenine.
Mogočno je bilo srce – povsem na novo razvit 3,2-litrski osemvaljnik. Stroj je plemenitila zasnova z dvakrat po dvema odmičnima gredema, 32 ventili in dvema tekočinsko hlajenima turbopolnilnikoma. Moči je bilo za veličastnih 243 kW (326 KM), ki jih je na zadnji kolesi prenašal prvi v maseratija vgrajeni šeststopenjski ročni menjalnik nemške znamke Getrag. Elektronsko nastavljivi blažilniki znamke Koni so lahko delovali po štirih različnih programih. Tako oborožen maserati je dosegel največjo hitrost čez 270 km
h, pospešil do 100 km/h v 5,3 sekunde in se uvrščal v razred čistokrvnih športnih puristov, pri katerih vpliva na hitrost in bočni pospešek voznik, ne pa elektronske naprave za uravnavanje stabilnosti in oprijema.Shamala so izdelovali do leta 1996, a proizvodne številke so bile majhne. V dobrih šestih letih so Italijani izdelali skupno 369 avtomobilov, po katerih so posegali bogati industrialci v zrelih letih, ne pa povzpetniški nogometaši in podobni novopečeni bogataši. Po koncu proizvodnje za shamale na trgu dolgo ni bilo pravega zanimanja, zadnje čase pa je slika čisto drugačna. Vrednost lepo ohranjenih primerkov vztrajno raste in bi se po mnenju različnih poznavalcev že v nekaj letih lahko podvojila.
