Ob priprtih mejah omejen dostop tudi v mesta

Popotovanja po Evropi zahtevajo vse več priprav, a tudi strpnosti na cesti

Objavljeno
21. april 2017 18.41
Boštjan Okorn
Boštjan Okorn
Letošnja kombinacija praznikov bo številnim Slovencem spet omogočila, da z malo dopusta izkoristijo veliko prostih dni. Kratke spomladanske počitnice so vsako leto kot nalašč za spoznavanje krajev in potepanje po novih deželah. Čeprav so predpisi po evropskih državah večinoma ostali enaki kot lani, zdaj popotovanja zahtevajo nekaj več pozornosti.

Ker kraji za našo južno in jugovzhodno mejo ostajajo med najbolj priljubljenimi, bo letos načrtovanje poti lahko poseben izziv. Povečan nadzor na zunanji schengenski meji namreč povzroča daljše čakalne dobe, ki se ob nekaterih dneh lahko spremenijo v neskončne kolone pločevine. Zato pred odhodom preverite, kakšne so razmere na glavnem mejnem prehodu, in morda poiščite bližnje alternative. Veliko si lahko pomagate ne samo s trenutnimi prometnimi poročili, ampak tudi z zemljevidi, na katerih je označena gostota prometa na cestah (denimo google maps, dars+, here ...). Na zastoje boste lahko naleteli tudi na notranjih schengenskih mejah, saj nadzor izvajajo tako avstrijski kot nemški policisti. Najbolj oblegani so navadno prehodi na avtocestah A11 (za karavanškim predorom), A9 (Šentilj), A10 (Walserberg / Bad Reichenhall) in A12 (Kufstein / Kiefersfelden). Dodatne kontrole lahko občasno vzpostavijo tudi na mejnih točkah v drugih državah, zato imejte vedno pripravljene dokumente (potni list ali osebno izkaznico).

Čeprav so popotovanja po naravi prijetnejša, pa marsikdo rad zavije tudi v kakšno mesto. Glede na zadnje spremembe boste za to vedno pogosteje potrebovali posebno nalepko. Opozarjamo vas predvsem na nemške in po novem tudi francoske ekološke nalepke, brez katerih boste pri vstopu v nekatera mesta tvegali plačilo precej visoke kazni. V obeh državah je dodatna težava v tem, da nalepk ne morete preprosto kupiti, denimo na bencinskih črpalkah, ampak si jih morate priskrbeti pred potjo. Nemško lahko kupite tudi v Sloveniji (AMZS, 19,95 evra, 12,6 evra za člane), francosko pa boste morali naročiti po internetu (www.certificat-air.gouv.fr). Cena ni visoka (4,8 evra s poštnino), a je vprašanje, ali vam jo bo sploh uspelo pridobiti, če jo boste naročili danes in na pot odhajate v sredo.

Tako v Nemčiji kot v Franciji velja, da je barva nalepke oziroma njena vsebina odvisna od motorja in njegove okoljevarstvene klasifikacije. V Franciji električni in na vodik gnani avtomobili dobijo posebno nalepko, tista s številko 1 je namenjena vozilom na plin in bencinsko gnanim, ki ustrezajo standardoma euro 5 in euro 6, dizelski avtomobili lahko v najboljšem primeru (euro 5 ali euro 6) dobijo nalepko s številko 2, do katere so upravičeni tudi avtomobili z bencinskim motorjem, ki ustrezajo standardu euro 4. Številka 3 označuje avtomobile z bencinskim motorjem, ki ustrezajo standardoma euro 2 in euro 3 oziroma dizelskim motorjem euro 4, medtem ko avtomobili z dizelskim motorjem euro 3 oziroma euro 2 dobijo nalepki s številko 5 oziroma 6. Avtomobili s starejšimi motorji (pod euro 2) do nalepke niso upravičeni.

Nemške nalepke so tri, s številkami od 2 do 4, razvrstitev v posamezne razrede pa sledi nemškemu razvrščanju vozil glede na izpuste. Na splošno nalepko s številko 4 dobijo bencinski motorji in novejši dizelski motorji, starejšim dizlom sta namenjeni nalepki s številkama 2 in 3, avtomobili s starejšimi motorji (ki, okvirno, ne sodijo niti v euro 1 oziroma euro 2 pri dizlih) pa do nalepke niso upravičeni. V zadnjem času se veliko govori o novi, dodatni modri nalepki, s katero bi označili vozila s posebno nizko vrednostjo izpusta.

Na vpadnicah v mesta, ki omejujejo promet, so postavljeni posebni prometni znaki, ki jim je dodana informacija, katerim vozilom je v danem trenutku dovoljeno nadaljevati vožnjo. Seznam mest se počasi, a vztrajno širi, najdete ga lahko na spletnih straneh, Francozi so pripravili tudi posebno aplikacijo za pametne telefone, saj bodo dovoljenje za vstop izdajali glede na trenutne razmere v posameznem mestu.

Nekoliko drugače je z omejitvijo dostopa v Rim in Milano. Staro mestno jedro italijanskega glavnega mesta je od ponedeljka do petka med 6.30 in 18. uro ter ob sobotah med 14. in 18. uro odprto le za avtomobile prebivalcev in s posebno dovolilnico. Če je hotel v strogem središču, ga lahko zaprosite za pridobitev dovolilnice ZTL, pri čemer morajo v bazo zapisati vašo registrsko številko. V Milano od ponedeljka do petka med 7.30 in 19.30 ne smejo vozila na dizelski pogon, ki ustrezajo standardu euro 0 ali euro 1, bencinsko gnana vozila standarda euro 0, 1, 2 in dizelska standarda euro 2 in 3 pa morajo plačati za dovolilnico. Kupite jo lahko tudi na nekaterih črpalkah, več informacij boste dobili na www.comune.milano.it.

Če se boste podali v Veliko Britanijo, ni napak, da se z avtomobilom izognete središču Londona, saj je za vstop vanj od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro treba plačati 11,5 britanskega funta (skoraj 14 evrov), a če kupite dovolilnico na isti dan, je cena s 14 funti (slabih 17 evrov) še višja. Po podatkih AMZS boste morali plačati tudi za vstop v strogo središče mesta Durham, in sicer 2 funta (2,5 evra) od ponedeljka do sobote med 10. in 16. uro.

Kot nekakšno cestnino vam bodo zaračunali dostop do nekaterih norveških mest. Posebej omenjamo Oslo, za vstop v katerega ni mogoče plačati drugače kot s posebno elektronsko tablico autopass (www.autopass.no), ki je sicer uporabna tudi za plačevanje drugih cestnin na norveških (avto)cestah.

Na spletni strani www.amzs.si preverite še druge posebnosti v državah, skozi katere se boste peljali, prav tako priporočamo, da pregledate, ali je mogoče kakšno cestnino poravnati vnaprej. Tako lahko po internetu, denimo, kupite navidezno nalepko za vožnjo po mad­žarskih avtocestah, predlagamo vam tudi, da vnaprej plačate predornino v Avstriji, saj se boste tako izognili morebitnemu čakanju – le počasi se boste morali zapeljati po posebnem pasu za videocestninjenje (Video Maut). Ob plačevanju cestnine boste manj časa izgubili, če boste uporabili kreditno kartico, a vedno zahtevajte tudi račun – v nekaterih državah (denimo v Italiji) se vam bo zapornica odprla, čeprav sistem ni mogel preveriti kreditne kartice. Če računa ne boste dobili, se obrnite na uprav­ljavca avtocest.

Sicer pa pred potjo poskrbite tudi za ustrezno zavarovanje. Osnovno vam prinaša evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki jo brezplačno naročite na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje ali pa na njihovih enotah. Omogoča namreč dostop do osnovnih zdravstvenih storitev (kakršne imajo tudi domačini) v javnih zavodih po vsej Evropski uniji in v nekaterih drugih državah (Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija in Srbija). Za dodatne storitve boste morali doplačati, lahko pa se odločite za zdravstveno zavarovanje z asistenco ali kar turistično zavarovanje (s še nekaj dodatki za potovanja), tudi za vse leto in vso družino. Pri tem bodite pozorni predvsem na dovolj visoke zavarovalne vsote.

Ko poskrbite zase in za svojo družino, morate pred daljšo potjo tudi za avtomobil – ne glede na to, kako star je. Preverite, ali delujejo vsa svetlobna telesa, dobro počistite stekla, odstranite nepotrebno kramo iz prtljažnika in z drugih odlagalnih površin ter snemite že končno prtljažnik s kovčkom ali nosilci za kolo (razen, seveda, če ga boste na poti potrebovali).

Pozanimajte se še o ceni goriva in upoštevajte, da se ta lahko razlikuje glede na položaj črpalke – najdražje boste točili ob avtocestah, obstaja pa veliko bližnjih alternativ, s katerimi lahko privarčujete in še kaj novega boste videli.

In to je ravno čar prvomajskih popotovanj – spoznavanje novih krajev in običajev, lahko tudi samo v Sloveniji. Vsekakor bo užitek več­ji, če nas ne bo nič neprijetno presenetilo ...