Tiskane izdaje
Vendar so se čelade le prav počasi pojavljale v cestnem prometu. Šele po drugi svetovni vojni so jih prvi predpisali Britanci. Takrat so tudi zaslovele in postale naravnost modne čelade znamke Cromwell. Skodelaste čelade niso prihajale iz letalstva, naslednja vrsta, jet, pa je. Reaktivno vojaško letalo je zahtevalo čelado s slušalkami in vizirjem in v 60. letih se je takšna hitro udomačila med motoristi. Izdelana je bila iz fiberglasa, z umetno smolo utrjene steklene volne, pozneje tudi iz polikarbonatov. Za oblogo so začeli uporabljati penjeni polistiren in različne plastične pene. Jet čelada (cenjena znamka je bila Bell) je povečala zaščiteno površino, vizir, dokler ni bil spraskan, pa vidno polje in udobje. Hitrost motornih koles je postajala tako velika, da čelada ni bila več le zaščita ob nesrečah, ampak je sploh omogočala dosegati te hitrosti ob sprejemljivem udobju in boljši zaščiti pred prehladnimi obolenji. Čelade so začeli preizkušati in homologirati. Celo jet izvedba ni bila dovolj, zato se je v 70. letih začel prehod na integralne čelade, ki so končno zaščitile tudi obrazni del, vendar sprva za ceno klavstrofobnih občutkov. To vrsto večinoma uporabljamo še zdaj in jo seveda sproti razvijajo. Postaja lažja, zračnejša, udobnejša, raznovrstnejša in kajpak varnejša. Ter, žal, bolj povezljiva ...
Kako nastane sodobna čelada
Ko si v trgovini ogledujete motoristično čelado, si težko zamislite, koliko znanja in mojstrskih veščin je potrebnih za njeno izdelavo. Nedavno smo imeli priložnost za natančen vpogled v proces izdelave motorističnih čelad znamk Nolan, X-Lite in Grex, ki nastajajo dobrih 500 kilometrov stran od Ljubljane, v italijanskem mestecu Brembate di Sopra nedaleč od Bergama. Podjetje je leta 1972 ustanovil Lander Nocchi, ki je za izdelavo čelad namesto steklenih vlaken začel uporabljati General Electricov polikarbonat lexan 101, ki velja za zelo odporen in trdoživ material. Pri Nolanu kljub globalizaciji vztrajajo, da vse proizvodne korake naredijo doma. Sami izdelujejo zunanje školjke, notranje skorje, vizirje, razne plastične komponente in oblazinjenje, s čimer lahko nadzirajo tako kakovost kot stroške izdelave. Tisto, česar ne morejo narediti v hiši, naročijo pri okoliških podjetjih. Osnovna surovina za zunanjo školjko polikarbonatnih čelad – v tovarni izdelujejo tudi čelade iz kompozitnih vlaken znamke X-Lite – je lexanov granulat. Tega v posebnem stroju fizikalno obdelajo in vbrizgajo v poseben kalup, v katerem v nekaj sekundah nastane zunanja školjka čelade. Vsak tip čelade ima svoj kalup, ki je videti kot ogromna in zelo težka, nekajtonska kocka jekla. V njej sta še elektronika in hidravlika, ki poskrbi za končno obliko školjke, zato kalup ni poceni – stane dobrega četrt milijona. Podoben stroj z manjšimi kalupi uporabljajo za izdelavo vizirjev in drugih plastičnih delov čelade. V sosednjem prostoru stoji še en za tovarno zelo pomemben stroj, v katerem izdelujejo notranjo skorjo iz polistirena. Ta je ključni del čelade, saj ublaži udarec ob motoristovem padcu.
Spretne šivilje krojijo in šivajo notranje oblazinjenje iz posebnega materiala, ki je prijazen do kože, antibakterijsko obdelan, da preprečuje razvoj neprijetnih vonjav v čeladi, in diha. Spet druga ekipa mojstrov je zadolžena za sestavljanje čelad. A preden se lahko lotijo sestavljanja končnega izdelka, mora ta dobiti še zunanjo podobo.
Nalepke lepijo na podoben način kot nalepke za plastične modelčke letal: najprej jih namočijo v vodo, da odstopijo od podlage, nato pa nalepijo. In ker čelada ni ravna površina, delo še zdaleč ni enostavno in zahteva veliko natančnosti in potrpljenja. Nato dekorirane čelade še prelakirajo s prozornim lakom.
Nolan ima lastno službo za raziskave in razvoj, prav tako laboratorij za preizkuse, ki je akreditiran pri italijanskem ministrstvu za promet, zato v njem testirajo tudi za druge naročnike. Občasno jemljejo čelade iz proizvodnje in jih preizkusijo, kako se obnesejo simuliranem pri padcu. Posebni senzorji izmerijo vpliv na motoristovo glavo in izračunajo faktor HIC. Imeli smo priložnost videti, kaj se zgodi s čelado ob padcu. Čeprav je zunaj morda še čisto lepa – lexan je trdoživ material –, pa je njena notranja skorja občutno poškodovana. Zato vam polagamo na srce, da čelado po padcu vedno zamenjate z novo.
Medicinski vidik in prva pomoč
Kako pa uporaba sodobne čelade vpliva na zapletenost motoristovih poškodb? O tem smo povprašali specialista travmatologije Tomaža Randla, dr. med., z ljubljanskega UKC. Pojasni, da čelada varuje motorista pred mehansko poškodbo, ko glave udari ob vozišče, hkrati pa varuje možgane in ublaži njihov udarec ob lobanjo. »Zaradi negativnega pojemka možgani v lobanji zanihajo in udarijo ob kost (lobanjo). Pri tem lahko nastanejo hude poškodbe, kot so znotrajmožganska krvavitev, udarnina ali oteklina možganov. Te poškodbe so lahko smrtne ali se pozneje kažejo v obliki epileptičnih napadov, spremenjene osebnosti, nevroloških izpadov, nesposobnosti za samostojno življenje,« pojasni kirurg Randl.
Medicinska statistika pravi, da uporaba čelade zmanjša verjetnost poškodbe glave za 70 odstotkov in verjetnost smrti za 40 odstotkov. Travmatolog pa ob tem opozori, da je pri veliki hitrosti in trkih, pri katerih se telo motorista nenadoma ustavi, negativni pojemek tolikšen, da nobena, še tako dobra čelada ne more preprečiti hude poškodbe možganov. Številne raziskave so pokazale, da je zelo pomembno, da motorist izbere primerno velikost čelade in jo seveda pripne. »Motoristi brez pripete čelade so petkrat pogosteje doživeli poškodbo glave kot tisti s pripeto,« pravi zdravnik in še doda, da se z njo zmanjša tudi verjetnost poškodbe vratne hrbtenice.
Zanimalo nas je, kako moramo pristopiti k motoristu, ki je padel. »Postopek je enak kot pri vseh drugih poškodovancih. Najprej je treba zavarovati (označiti) mesto prometne nesreče, da preprečimo nalet še kakšnega vozila. Ko smo to naredili, preverimo stanje zavesti poškodovanca. Nemudoma moramo poklicati reševalce, saj laiki sami ne morejo dalj časa dajati ustrezne pomoči. Če poškodovanec ne diha ali je nastal srčni zastoj, začnemo oživljati,« razloži travmatolog Randl.
Kdaj poškodovanemu motoristu snamemo čelado? »Motoristu čelado snamemo le v primeru zastoja dihanja, ko je potrebno oživljanje. Sicer počakamo na reševalce, ki so vešči snemanja motoristične čelade pri poškodovancu. Z neustreznimi manevri bi lahko laiki povzročili dodatno poškodbo vratne hrbtenice,« opozori sogovornik. Čelado naj vedno snemata dva: prvi naj drži poškodovančevo glavo in vrat, da tako prepreči večje premike vratne hrbtenice, drugi pa snema čelado. Na tem mestu povejmo, da imajo nekatere sodobne čelade že vgrajena posebna »trakova v sili«, s katerima lahko odstranimo lični blazinici in tako olajšamo snemanje.
