Preizkusili smo: Alfa romeo giulia 2.2 JTDm AWD veloce

Italijanska lepotica s štirikolesnim pogonom lahko divje pometa z zadkom.

Objavljeno
14. april 2017 19.09
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin
Veloce se zdi na pogled kot malo kastrirana, a še vedno zelo plemenita in po potrebi divja QV. To je alfa giulia s štirikolesnim pogonom, ki je v marsikaterem pogledu prav tako dinamično izpiljen, kot je zadnji pogon pri zmogljivostno najbolj radikalni »juliji«.

Različica veloce ni v primerjavi z žlahtno QV nič manj elegantna in seksi alfa. Podobnosti ni malo, naj gre za prednjo masko s tremi zajetnimi odprtinami, sorodno zasnovo litih platišč, možnost izbire rdeče obarvanih zavornih čeljusti ali v difuzor preoblikovan spodnji del zadnjega odbijača, iz katerega štrlita izpuha. Manjkajo le sladkorčki, kot sta recimo režasta zračnika na motornem pokrovu in prednjih blatnikih. A nič zato! Veloce ostaja simbol romanske estetike v eni trenutno najbolj vročih avtomobilskih podob.

Glamur se nadaljuje znotraj, kjer lahko seže okus vse do skoraj »vatikansko« rdečega usnja. Seveda ne manjkajo: športno ukrojena prednja sedeža, na spodnjem delu prirezan volanski obroč in zajetni doplačilni obvolanski prestavni ročici, pri čemer je treba omeniti, da so štirikolesno gnane alfe vedno opremljene z izvrstno osemstopenjsko avtomatiko. Ob njej lahko zaradi manjkajočega ročnega menjalnika stokajo le največji puristi! Seveda se najdejo manjše nevšečnosti. Naj bodo to nerodna stikala za pomik strešnega okna, daleč od oči in rok nameščen gumb za odpiranje prtljažnika ali informacijski sistem z nič izjemno grafiko ter kakšno funkcionalno pomanjkljivostjo.

Imenitno zgodbo piše štirikolesni pogon v povezavi z 2,0-litrskim bencinskim turbomotorjem z 206 kW (280 KM) ali 2,2-litrskim dizlom s 154 kW (210 KM). A pustimo dizel iz našega primera, s katerim poleti ta alfa do 100 km/h v 6,4 sekunde in vse do 235 km/h, ob strani. Motor je zmogljiv, razmeroma ekonomičen in uglajen, tisto, kar najbolj fascinira, pa so vozne lastnosti. To je alfa z volanskim sistemom, ki ga še tako velika hitrost v povezavi z velikim bočnim pospeškom težko (pre)obremeni. Ko sredi ovinka gume cvilijo in se telo močno nasloni na izvrstno bočno sedežno podporo, se zdi, da volan sploh ne čuti sile. Alfa razvaja s peresno lahkotnostjo in kot skalpel ostro vodljivostjo. Tega ne zmore niti BMW! Za povrhu je to kljub štirikolesnemu pogonu čistokrvna »sportiva«. Pogon ji ni skoraj nobeno breme v smislu odvzema motorne moči ali atletike, kjer pokaže več lahkotnosti kot audiji quattro. Giulia Q4 lahko divje pometa z zadkom, ohranja prizvok zadnjega pogona in je varnostno izredno predvidljiva. Pogon z oznako Q4, ki je v osnovi speljan na zadnji kolesi, lahko ob njunem zdrsu v trenutku prenese do 60 odstotkov moči na prednji kolesi in s pomočjo diferenciala z omejenim zdrsom iz paketa super performance AT za 2750 evrov stabilizira avto.

Giulia veloce je kot vrhunsko urejena dama. Je že res, da morda ne zna skuhati najboljšega kosila in da ni po vseh plateh najbolj skrbna in natančna, a toliko čustev in življenjskega veselja ne ponuja nobena tekmica. V tem pogledu ni alfi kos nobena druga limuzina njenega velikostnega in cenovnega razreda.