Generacijsko peta štirica na pogled ni kaj dosti drugačna. Njena pomembnejša aduta sta vozna dinamika in bogata ponudba doplačilnih varnostnih sistemov.
Primerjava zunanje oblike novega in starega audija A4 ni ravno razburljivo početje. Za avantgardiste je to slaba, za konservativce verjetno dobra novica. Na pogled precej brezizrazna limuzina pač ni povzročila kakšnega strahu pri Mercedes-Benzu ali BMW-ju. Tak je prvi občutek ob osnovni, basis izvedbi modela A4. Več razkrije natančen pogled. V spominu ostanejo ostro začrtana žarometa, prefinjeno izpiljeni karoserijski robovi in zato nizek količnik zračnega upora z vrednostjo 0,23. Bolj nov je 4,73 metra dolgi novinec v kabini. Marsikje nameriš dodaten centimeter, nasploh dobiš občutek večje zračnosti, čeprav drži, da ostaja zadnja klop ukrojena bolj za prevažanje mladine kot za poslovno rabo. Je pa notranjost prepričljivo kakovostna, germansko urejena in za uporabo izjemno logična. Le vsega tistega, kar vidite v televizijskih reklamah, ne pričakujte že v osnovni različici, ki ima med drugim klasične merilnike, ne digitalnih.
Največji korak naprej, vsaj za tiste, ki ne živijo za elektronske novosti, pomenita modularna platforma z vzdolžno in nič več prečno vgrajenim motorjem ter podvozje s petkratnim vpetjem prednjih in zadnjih obes. To je korak, ki ga občutiš. A4 se zdaj pelje precej bolj uravnoteženo. Negativni vplivi pogonske moči na prednji kolesi so pri vodljivosti precej manj izraziti in moteči. Zraven spada še v primerjavi z nekdanjim lahkotnejši in natančen električno podprt volanski mehanizem. Vse to ne pomeni, da je A4 tako igriv, kakor je lahko BMW serije 3 z zadnjim pogonom. A nič zato! Iz zornega kota običajnega uporabnika se pelje prav tako dosledno kot najbližja tekmeca. Za povrhu razvaja z dvema vrstama podvozja (športno ali dinamično) in poplavo asistenčnih naprav. Seznam je neverjetno dolg, na njem odkriješ celo sistem za samodejno prilagajanje hitrosti glede na prometne omejitve in razmere na cesti. A za takšne posladke je treba pošteno seči v žep, saj pri vstopni izvedbi ne dobiš ničesar dramatičnega, razen dobre osnove.
Znana in preverjena izbira je 2,0-litrski dizel s 110 kW (150 KM). Tu ni tektonskih premikov. Štirivaljni stroj ponuja bolj ali manj vse, kar lahko pričakuješ od avtomobila tega velikostnega in cenovnega razreda – s precej ugodno porabo goriva vred. S šestlitrskim povprečjem se pelješ precej dinamično in hitro. Tu velja dodati, da je novi A4 v primerjavi z nekdanjim lažji za približno 120 kilogramov, pa tudi aerodinamična izpiljenost opravi svoje pri ekonomiki in potovalni uglajenosti.
Novi audi A4 ne prinaša v ponudbo premijskih limuzin nobene revolucije. Bolj kot to silijo v ospredje kontinuiteta, premišljena notranja zasnova, preizkušena motorna paleta in obilje asistenčnih sistemov – novincu kot takšnemu, razen precej neizvirne oblike, težko očitaš kaj omembe vrednega.
Drugo mnenje
Po A4 se meri utrip Audija in ta je bil že prej zelo zdrav, saj se je odhajajoči model dovolj dolgo uspešno upiral pritisku tekmecev, naslednik pa je še boljši. Navdušijo natančna izdelava, visoko potovalno udobje, predvsem zvočna zatesnjenost podvozja in potniškega dela ter prostornost v kabini. V zadnjem obdobju so se cenovno najvišje postavljeni v tem razredu izrazito usmerili v bolj športno (utesnjeno) kabinsko ureditev, kar pa ima svojo ceno. Novi A4 je tu naredil korak naprej, saj ni izgubil prav nič dinamičnosti, a hkrati ponuja več udobja in zračnosti. Andrej Brglez