Preizkusili smo: Audi Q5 2.0 TDI quattro

Rojen je bil leta 2008. Od takrat jih je zapeljalo na ceste več kot 1,6 milijona, kar postav­lja Q5 med najbolje prodajane športne terence v razredu. Zdaj prihaja na sceno predstavnik Audijeve SUV-filozofije druge generacije, pri kateri gre predvsem za evolucijsko in nič radikalno piljenje uveljavljenega koncepta.

Pozabite na dramatiko in drastične karoserijske reze. Pri Q5 ni prostora za eksperimente. Osnovne karoserijske poteze ostajajo znanih proporcev, čeprav ne spregledaš ostrejših linij, čokate izklesanosti in podobnosti z večjim in imenit­nejšim Q7. Tu je še kup modnih dodatkov, naj gre za LED- ali matrična svetila. A revolucije ni, čeprav deluje novinec bolj samozavestno in prepričljivo kot predhodnik, a hkrati glede na novodobne hišne trende pričakovano in nič nenavadno.

Podobno velja za notranjost, kjer gre za nov, a takoj prepoznaven audi. Najvišji prioriteti sta dovršena izdelava in kakovost. Tu ostaja Q5 med najboljšimi na svetu, čeprav nekateri cinično dodajajo, da ga ne izdelujejo v Nemčiji, ampak manj redoljubni Mehiki. Toda občutki so prijetni. Voznikov prostor ohranja limuzinske odlike, vključno z udobnim sedenjem na prednjih sedežih, dobrim volanskim položajem, bolj kot prej prečiščenim dizajnom sredinske konzole in dejstvom, da je treba za marsikaj, tudi najbolj atraktivne novosti, doplačati. To velja tako za zračno vzmetenje, s katerim je obnašanje avtomobila na cesti imenitnejše, kot digitalne merilnike z 12,3-palčnim zaslonom. V primerjavi s slednjimi delujejo analogni precej »starinsko« in zlasti tisti za hitrost s številkami do magičnih 300 km/h nepregledno. Podobno ugotoviš, če primerjaš veliki in precej manjši sredinski informacijski zaslon. Tu ostaja ključen denar. Ki pa ne kupi prostora na zadnji klopi. Ni čudežev, čeprav je novinec v skoraj vseh smereh malenkost večji od nekdanjega Q5. Podobno velja za 550-litrski prtljažnik z dodatnimi 10 litri.

Evolucijski pristop se nadaljuje pri 2,0-litrskem dizlu s 140 kW (190 KM) in 400 Nm navora. Podatka sta spoštovanja vredna, a velja: Q5 je s 1845 kilogrami vse prej kot lahek avtomobil, čeprav je po tovarniških zagotovilih v novi izvedbi lažji za 90 kilogramov. Naj bo jasno, kdor ljubi adrenalin, naj poseže po turbobencinarju ali 3,0-litrskem dizlu. Je pa 2,0-litrski TDI s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom S tronic optimalen v smislu moči in ekonomike. To je uglajen in prožen stroj, ki se ne boji dolgih klancev in ne žlampa goriva. Z nekaj manj kot sedemlitrskim povprečjem se pelješ precej hitro in dinamično ter ob podpori uglašenega in kultiviranega menjalnika z dvema sklopkama do 100 km/h potegneš v 7,9 sekunde in nato do največ 218 km/h.

Novo poglavje predstavlja quattro z oznako ultra in spremenjeno tehnično zasnovo, pri čemer ne gre več za stalni, ampak po potrebi samodejno priklopljiv štirikolesni pogon. Na suhih in gladkih podlagah je ob umirjeni vožnji pogon zadnjih koles izklopljen, kar naj bi pripomoglo k do tri decilitre manjši porabi goriva. Prenos pogona na zadnjo premo je sicer namesto prek sredinskega diferenciala izveden z dvema sklopkama, zaradi katerih se v optimalnih razmerah ne vrtita niti kardanska gred niti zadnji diferencial in iz njega štrleči polosi. Takšen audi se pelje tišje in varčnejše, njegov štirikolesni potencial pa ni z vidika oprijema in terenskih izzivov verjetno nič manjši. Čeprav drži, da ostaja Q5 predvsem kralj asfaltnih površin. Tam se znajde najbolje, čeprav ne bo na dolgih potovanjih verjetno nikoli tako udoben in tih, kot so njegovi limuzinski bratje iz podobnega cenovnega razreda.

Generacijsko drugi Q5 deluje v primerjavi z nekdanjim v marsikaterem pogledu bolj samozavestno, odraslo in elegantno. O poplavi prepričljivosti v smislu podobe, kakovostne izdelave, mehanske dovršenosti, štirikolesnega pogona in ugleda ni dileme. To pa šteje, čeprav ne prinaša Q5 nobene revolucije v premijski razred.