Preizkusili smo: audi Q7 3.0 TDI quattro

Admiralska ladja po shujševalni kuri.

Objavljeno
16. oktober 2015 15.04
Bruno Kuzmin, Na kolesih
Bruno Kuzmin, Na kolesih

Nastal je kot derivat karavana in terenca. Bil je luksuzen, na trgu precej uspešen, a ne tako prodoren kot bližnja germanska tekmeca. Audi Q7 novih časov nadgrajuje predhod­nika z vitkejšo postavo, več tehnične imenitnosti in precej manjšo maso.

Q7 je kot telesni stražar. Nova maska je tako sploščena kot nos profesionalnega boksarja. Velikana ne spregledaš. S 5052 milimetri je zgolj malenkost krajši od limuzinskega A8, je pa še vedno prej mešanec kot čistokrvni terenec. Njegova razpotegnjena podoba je odličen primer crossoverske filozofije. In ko sediš v njem, ni nobenega dvoma več! Počutje je skoraj tako imenitno kot v elitnem A8. Prednja sedeža navdušita z množico električnih nastavitev in izvrstnim udobjem. Tudi sicer ni nobene zmede z nastavitvami, naj gre za upravljanje avdiosistema, klimatske naprave, navigacije ali parkirnega sistema, ki skoraj samodejno in včasih celo preveč samozavestno usmeri avto v še tako ozko parkirno nišo.

Razvajanje se nadaljuje v drugi sedežni vrsti s tremi ločenimi, vzdolžno in po naklonu prilagod­ljivimi sedeži – sredinski je ožji in zato manj gosposki. Nobene novosti ni v prtljažniku: ob zloženi drugi sedežni vrsti meri v dolžino več kot dva metra in ima dva kubična metra prostornine, pri nalaganju pride prav tudi možnost spreminjanja oddaljenosti od tal s stikali za nastavitve zračnega vzmetenja.

Zelo evolucijsko deluje 3,0-litrski dizelski šestvaljnik, ki teče kot švicarska urarska čudesa. Z 200 kW (272 KM) je silno uglajen in po potrebi silovit – do 100 km

h potegneš prek osemstopenjskega samodejnega men­jalnika tiptronic v 6,3 sekunde in dosežeš največjo hitrost 234 km/h. Q7 je odličen med vožnjo, ko tudi opaziš, da je v primerjavi s predhodnikom shujšal za 325 kilogramov. Pogonska mehanika teče kot namazana. Terenski audi je pri veliki hitrosti le za odtenek manj stabilen kot hišne limuzine. Zelo dobro se obnese celo med podeželskim priganjanjem, čeprav na hitrih ovinkih ne more povsem skriti svoje zajetnosti oziroma več kot dveh ton mase.

Veliko talenta pokaže na kolovozih. Vožnja čez grbine in luknje, kjer prevzame ključno vlogo zračno vzmetenje, s katerim po potrebi povečaš oddaljenost od tal, je zelo udobna. Manj izjemen je na zahtevnih terenih. Zlahka se zapelješ čez kakšno drevesno korenino ali manjšo skalo, težjih izzivov pa tako in tako ne bo na sporedu – ker je Q7 zanje preveč dragocen in s štirikolesnim pogonom z elektronskimi, ne pa mehanskimi zaporami diferencialov precej asfaltno orientiran. Za večje podvige mu manjkata reduktor in terenska obutev. Kdor razmišlja v tej smeri, naj si raje kupi deset ali dvajset let starega land roverja, ne pa salonskega audija z 21-palčnimi nizkopresečnimi kolesi za dobrih sto tisočakov, kolikor stane z dostojno izbiro dodatne opreme.