Preizkusili smo: BMW M240i coupe xdrive

Uravnotežen in odlično vodljiv kupe, katerega edina pomanjkljivost je cena.

Objavljeno
27. oktober 2017 19.05
Gregor Pucelj
Gregor Pucelj
Da ne bo pomote, takoj pojasnimo: M240i je omiljena in štirikolesno gnana različica BMW-jevega klasičnega malega športnika M2, ki ima le zadnji pogon. Je zato manj atraktiven?

Sploh ne, za marsikoga je celo bolj zanimiv kot močnejši in dražji brat, ki je marsikdaj preveč brutalen. M240i je za malenkost pohlevnejši in zaradi štirikolesnega pogona vozniško manj zahteven, za nameček pa še celoletno uporaben. Njegov športni DNK je seveda nezgrešljiv, saj je s kompaktno in kupejevsko ukrojeno karoserijo ter dolžino 4,43 metra ravno prav velik in v celoti podrejen voznikovim užitkom.

Srce tega BMW-ja je 3,0-litrski vrstni šestvaljni biturbo, ki z največjo močjo 250 kW (340 KM) pri 5500 vrt./min. in največjim navorom 500 Nm od 1520 do 4500 vrt./min. zadovolji tudi zahtevne voznike. Z razmeroma odprtim in glasnim dvojnim izpušnim sistemom je balzam za ušesa pravih ljubiteljev bencinskih hlapov, ki le stežka poslušajo litanije o prednostih motornega downsizinga. To je stroj v pravem pomenu besede, izjemno prožen in v vsakem trenutku pripravljen na pospeševanje (0–100 km/h v 4,8 sekunde) vse do elektronsko omejene največje hitrosti 250 km/h; pri tem mu odlično pomaga osemstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo ročnega prestavljanja (steptronic). Kakor smo že navajeni, so vozniku v pomoč tri nastavitve voznih režimov, poleg športnega, še udobnejši in varčni. Tako ima M240i coupe, kot večina podobnih vozil (na primer mercedes-benz C 43 AMG 4matic coupe), več obrazov: od razmeroma ležernega do že kar divjaškega. Seveda pa ni nikoli posebno mehak, kar je prispevek M športnega podvozja, ki omogoča, da je karoserija kakšen centimeter nižje pri tleh, vzmeti so krajše in blažilniki trši. Vse je povezano v odlično delujočo celoto, kar se še posebno izkaže na ovinkasti podeželski cesti. Zaradi omenjenih treh različnih obrazov je težko govoriti o povprečni porabi goriva, saj lahko sega od dobrih sedmih (eco pro) do krepkih desetih litrov med priganjanjem v šport­nem načinu vožnje.

Potniška kabina je v BMW-jevem slogu: razmeroma utesnjena, z odličnima sprednjima sedežema in ozaljšana z nekaterimi dodatki opremskega paketa M performance. Zadaj sta le dva sedeža z varnostnima pasovoma, zaradi kratke kabine in proti zadku padajoče strehe pa bodo nad glavo imeli dovolj prostora le potniki, ki niso višji od 180 cm. Ob razmeroma majhni potniški kabini pa je zgledno velik prtljažni prostor, v katerega lahko naložite tudi kak­šen daljši predmet, saj ima zadnja klop nekaj več kot 20 centimetrov širok zložljiv srednji del.

Testno vozilo je bilo založeno s kopico dodatne opreme – predvsem hvalim prilagodljive LED-žaromete – in asistenčnimi sistemi, a le običajnim tempomatom. Žal tudi v tem primeru takšni priboljški bistveno »pokvarijo« ceno testnega primerka.