Preizkusili smo: BMW X1 xdrive20i

Lahkoten športni terenec, a čez luknje malce trd

Objavljeno
11. december 2015 12.50
Gašper Boncelj
Gašper Boncelj
Športni terenci so vseokoli nas, tudi BMW jih ima na voljo veliko. Najmanjši X1 je nov in ni tako zelo majhen, kot bi morda napeljevala številka. Je lahko zanimiv tudi z bencinskim motorjem?

Najprej morda kak stavek o obliki, ki je zdaj uniformno v skladu s podobo drugih SUV-ov BMW. X1 ne odstopa več tako kot prej, ko je bil menda le nekakšen dvignjen karavan, nad čimer je marsikdo vihal nos, meni pa je deloval odlično – prepoznavno. No, kakorkoli, znotraj je novi X1 prinesel napredek. Ne navdušita sicer športna sedeža, ki vas preveč objameta, a je drugače prostora dovolj, tudi zadaj, kjer ni občutka utesnjenosti iz kakega drugega premijskega tekmeca. Prijetno presenečenje je tudi pogled v prtljažnik, ki sprejme marsikaj. Ima koristno dvojno dno in je lepo obložen z blagom, za ta denar pa bi moral biti tudi zaključek kovinski. Zadnja klop se vzorno podira v razmerju 40/20/40 in sestavlja ravno dno, v ponudbi (sicer ne v testnem primerku) je tudi uporabna funkcija vzdolžnega pomika.

Za volanom se voznik znajde hitro, večfunkcijski prikazovalnik na sredini armature je ravno prav velik, da je ob odlični grafiki dobro viden in ne preveč štrleč. Materialom in izdelavi ni kaj prigovarjati. BMW X1 kot celota deluje lahkotno, po mojem mnenju tudi ustrezno vodljivo, a kateri od kolegov le pogreša izjemen volanski občutek BMW-jev z zadnjim pogonom. V osnovi je zdaj X1 gnan na sprednji kolesi in po potrebi samodejno še na zadnji. Od tal je oddaljen 18 cm, z zimskimi pnevmatikami sem se z njim brez težav blago vzpenjal po razdrapanem in s prvim snegom pobeljenem kolovozu. Ni pa šlo za preizkušanje meja zmogljivosti zunaj urejenih površin, saj verjetno za kaj takega X1 ni namenjen. Ko smo nazaj na asfaltu, je lega dobra, v ovinkih se avto ne nagiba. Na luknjah pač deluje trše, kot bi si želel, tudi če prestavimo v komfortni program, se v tem pogledu nič ne spremeni. Prej omenjeno lahkot­nost poudarja dvolitrski prisilno polnjeni bencinski motor (moč 141 kW), ki je tih in elegantnejši od kakega dizla, po drugi strani se zlepa ne zadiha. Vse to se dobro ujame z neslišnim in hitrim osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Mirno obnašanje je toliko prijetnejše v mestu, kjer tudi sistem start-stop deluje brez stresanja. Poraba ni dizelsko majhna, a na testu je bila vsaj po računalniku sprejemljiva – med 7,5 in 8,5 l

100 km.X1 je BMW-jev izdelek, kar pomeni, da ima že v osnovni izvedbi konkretno ceno, kako je, ko je v njem še veliko doplačljivih dodatkov, niti nima smisla komentirati.

 

Drugo mnenje

Čudna so pota Gospodova, pardon, BMW-jeva. Včasih si kupil BMW in si bil lahko stoodstotno prepričan, da bo imel pogon na zadnji kolesni par, ki da avtomobilu tisto piko na i. Dinamičnost vožnje zagotovljena. Nedavno pa so uvedli novo platformo za avtomobile, ki sloni na sprednjem pogonu. Prosim? Tudi novi X1 je narejen na tej platformi. Da ne bo pomote, novi X1 je čisto spodoben avtomobil – če vas ne moti, da je izgubil tisto bavarsko pristnost z možnostjo vihtenja zadka skozi ovinke ... Občutek za volanom je drugačen in pika. Avtomobil je kot celota prostornejši in prilagodljivejši – še posebno če sežeš globlje v žep in si naročiš vzdolžno pomične zadnje sedeže – kot prejšnja generacija, sta pa sprednja sedeža skopo odmerjena. Blaž Kondža