Preizkusili smo: Dacia sandero 0.9 TCE easy-R laureate

Včasih se zdi, kot da so na trgu samo še avtomobili, ki kar kipijo od najnovejše tehnologije, izbranih materialov in najrazličnejših udobnostnih in varnostnih dodatkov. Če pa želite kupiti nov avtomobil, ki stane manj kot deset tisočakov, boste morali sprejeti kar nekaj kompromisov. Ali pač ne. Odvisno od tega, na kaj ste navajeni in kakšne so pravzaprav vaše želje. Prenovljeni sandero je med takšnimi, vožnja z njim vzbuja precej mešane občutke.

Pisanje o takšnem avtomobilu nikdar ni preprosto, saj lahko hitro obveljaš za šovinista, ki ne zna upoštevati, da vsi ne zmorejo ali nočejo odšteti za avtomobil več deset tisočakov. Pa vendar pri sanderu ne morem mimo nekaj že na prvi pogled opaznih slabosti, zaradi katerih je manj konkurenčen tudi v primerjavi z morda le malo dražjimi modeli. Vsekakor je na prvem mestu uporabljena pločevina, kar se votlo zasliši pri zapiranju vrat. Pri odpiranju prtljažnika si boste zagotovo umazali prste. V notranjosti pa ne le da je armaturna plošča iz trde plastike, tudi sedalne površine so obložene s ceneno tkanino.

A kljub temu je treba priznati, da sandero med uporabo pokaže precej pozitivnih stvari. Armaturna plošča je osnovna, a pregledna. Zaslon infozabavnega sistema je postavljen dovolj priročno, je odziven in ponuja marsikaj, med drugim je že nameščena tudi navigacijska naprava. Tipke in stikala so tam, kamor sodijo, vožnja je precej udobna, a ne majava. Sandero je dolg 409 cm, prostora za noge ne zmanjka niti sedečim v drugi vrsti, prtljažnik pa je s 320 litri spodobno velik. Zadnja naslonjala se podrejo v praktično ravno dno (pri tem boste nehote opazili, da se Romuni pri izdelavi manj vidnih delov niso ravno najbolj potrudili).

Testnega sandera je poganjal 899-kubični turbobencinski motor z največjo močjo 66 kW in navorom 140 Nm (začasno lahko do 150 Nm), s katerim nas je lepo presenetil, saj je precej radoživ, a hkrati dovolj zmogljiv, da mu sape ne zmanjka niti na avtocestnih klancih. Pri tem nam je porabo uspelo zmanjšati nekje do 6,5 l/100 km.

Manj zadovoljstva prinaša dejstvo, da je ta motor na voljo le z robotiziranim ročnim menjalnikom easy R, ki je sicer eden boljših predstavnikov svoje vrste, a še vedno od voznika zahteva prilagajanje, saj sicer v samodejnem načinu avtomobil med pospeševanjem in menjavo prestav zoprno zaniha – še zlasti med hitrejšim speljevanjem pri prestavljanju iz prve v drugo prestavo. Seveda se zadeve lahko lotite z ročnim pretikanjem in potem tudi bolj konkretno izkoristite veselje motorja do vrtenja v višje vrtljaje.

Pod črto je dacia sandero avtomobil, pri katerem so glavni pomisleki povezani z dejstvom, da s svojo precej bazično zasnovo ne sledi sodobnim tekmecem. Zato ga je težko vzljubiti, pa čeprav se boste z njim, vsaj s tem motorjem, spodobno pripeljali tudi do cilja kakšne daljše poti. Če mu lahko odpustite njegove slabše strani ...