Preizkusili smo: Fiat 124 spider 1.4 multiair turbo lusso

So avtomobili, ki jih izdelujejo predvsem zaradi uporabnosti in za premikanje od ene do druge točke. So pa tudi avtomobili, ki so namenjeni zgolj za uživanje pri vožnji, ne glede na to, kam se pelješ. Fiat 124 spider nedvomno sodi v to kategorijo.

V dolgem obdobju od leta 1966 do začetka 80. let je Fiat imel v ponudbi skoraj takšnega kabrioleta (res je bil 2+2), kot je zdajšnji 124 spider. Potem je največji italijanski proizvajalec avtomobilov zajadral v bolj ali manj nemirne vode in za Pininfarininega naslednika ni bilo ne volje ne denarja. Vse do lani, ko so pri Fiatu sklenili dogovor z Mazdo in prišli do sijajnega in prav tako z dolgoletno slavo ovenčanega izdelka – nedavno prenovljenega MX-5.

Zunanje mere so podobne (dolžina 4075, širina 1740 in višina 1230 mm), a na karoseriji so potegnili kar nekaj novih oziroma Fiatovih potez. Na novo so oblikovali sprednje (testni primerek je imel odlične žaromete v LED-izvedbi) in zadnje luči ter povsem spremenili odprtino oziroma odprtini, saj sta pri spiderju dve, za dovajanje hladnega zraka k motorju. Nasprotno se niso prav nič ukvarjali s potniškim prostorom dvosedežnika. To seveda ni nič slabega, saj je armaturna plošča, z osrednjim zaslonom in gumbom na sredinski konzoli za prestavljanje menijev vred, odlično oblikovana, pregledna in ergonomska. Enako velja za položaj voznika, ki mu kratka ročica šeststopenjskega ročnega menjalnika dobesedno leži v roki. Odlična sta tudi oba sedeža, ki lepo držita stegna in hrbet in omogočata neutrudljivo »požiranje« ovinkov.

In tega, verjemite, ni malo. 124 spider je namreč odlično uravnotežen (50:50), motorna moč se s spredaj nameščenega motorja prenaša na zadnji kolesi, težišče vozila je izjemno nizko in zato je lega vozila tudi v zelo hitro voženih ovinkih nad vsemi pričakovanji. Vozilo je dolgo, res dolgo nevtralno, s tem da voznik prek neposrednega volanskega mehanizma zelo natančno vodi prednji kolesi. Za nameček je ESP nastavljen zelo dobrohotno, tako da ne posreduje že pri vsakem najmanjšem zdrsu. Se pa odločno oglasi oziroma poravna zadek, če kljub vsemu pretiravate, še posebno v zelo kratkih oziroma ostrih ovinkih. Tako se nisem mogel otresti (morda subjektivnega) občutka, da so Fiatovi inženirji pobrskali tudi po podvozju in vzmetenju in nadgradili tisto, kar so dobili od Mazde.

To pa vsekakor velja za motorni agregat, ki je seveda Fiatov. Gre za 1,4-litrski štirivaljni bencinec, ki mu izdatno pomaga turbina. Na prvi pogled 103 kW (140 KM) pri 5000 vrt./min. ne obeta prav veliko, a zelo preseneti. Motor, ki diha skozi dve ločeni izpušni cevi, se oglaša s prijetno tihim glasom in je brez težav kos 1125 kilogramom spiderjeve suhe teže. Potem ko voznik opravi z razmeroma kratko prvo prestavo, se motor z veseljem vrti in odlično vleče. Tudi pri 120 ali 130 km/h je še povsem pri moči in že kratek pritisk na pedal za plin zadostuje, da letite s 140 in več kilometri na uro (tovarna navaja največjo hitrost 217 km/h in pospešek z mesta do 100 km/h v 7,5 sekunde); kljub nedvomnemu veselju, ki mi ga je prinašal turbobencinec, pa ni bil požrešen, saj je testno povprečje pokazalo porabo 7,3 l/100 km.

Zdaj še o nekaterih senčnih plateh, ki so povezane z vožnjo s takim kabrioletom oziroma roadsterjem. Vsekakor morate imeti zdrave sklepe, in če ste starejši, lezite izza volana, ko vas nihče ne vidi. Dobro je tudi vedeti, da v potniški kabini dobro sedijo le tisti, ki niso kaj dosti višji od 180 cm. Kot v mazdi MX-5 pa je tudi v 124 spiderju odlično poskrbljeno za zračno vožnjo, z zloženo platneno streho, ki jo z dvema potezama (ne da bi bilo treba vstajati iz vozila) zložite oziroma odprete in zaprete z zgolj enim zaklepom. Ko je streha pokrita, odlično deluje tudi samodejna klimatska naprava, pri hitrejši vožnji, recimo od 140 km/h, pa prav veliko ne pomaga niti ozvočenje Bose, saj mehka streha ne more utišati hrupa, ki prihaja izza vozila. Skratka, kakor velja za mazdo MX-5, velja tudi za fiata 124 spider: kljub številnim sodobnim dodatkom sta še vedno bolj ali manj špartanska in zahtevata, da sta voznik in sopotnik vsaj malo tudi roadsterska vernika.