Preizkusili smo: Fiat tipo 1.4 T-jet 16v lounge

Zasnovali so ga v Italiji, izdelujejo ga v Turčiji, naprodaj je v petdesetih državah. Fiat tipo je svetovljanski avtomobil, počasi ga vse bolj spoznavamo tudi v Sloveniji. Med prvimi smo preizkusili petvratno kombilimuzinsko izvedbo.

Italijanski dizajn ima svetovno slavo. Oblikovalci iz naše zahodne sosede slovijo kot pravi umetniki, ne glede na to, česa se lotijo in kak­šne materiale imajo na voljo. To velja tudi v avtomobilski industriji. Marsikateri italijanski avtomobil ali kakšen drug, če je bil zraven italijanski oblikovalec, izstopa po svojih linijah in oblinah. Včasih so drzne, spet kdaj drugič ekstravagantne, skoraj nikoli zgrešene.

Tokratni fiat tipo je drugačen. Nikakor ni grd ali napačen, toda preprosto je zelo klasičen, kakor da so ga oblikovali v Nemčiji. Raz­log verjetno tiči prav v tem, da ga prodajajo v številnih državah ljudem različnih kultur, zato je umirjene oblike, a je po malem všeč skoraj vsem. Še posebno v tej kombilimuzinski izvedbi, medtem ko se predvsem pri limuzini najde kakšna pripomba.

Tipo je spredaj povsem dovolj prostoren. Tudi višji ljudje imajo dovolj prostora za glavo, prav tako ni nobenih težav z iskanjem primernega položaja za volanom. Bolj na tesno je na drugi klopi, zlasti če se zadaj vozijo odrasli in zajetnejši potniki. Z vozniškem sedežem se v prvih dneh nikakor nisem ujel, toda sčasoma se je hrbtenica privadila, zato sem tudi daljše poti čez 400 kilometrov opravil brez težav.

Armaturna plošča ima številne znane tovarniške elemente, ki jih uporabnik hitro usvoji. Enako velja za navigacijsko napravo, saj je njena uporaba zelo logična in vozniku vseskozi daje jasna navodila. Tudi sicer lahko le pohvalim celoten sistem osrednjega zaslona. Po dotiku nič ne zastaja, vse je enostavno, uporabnost je preprosta. Ampak je tudi res, da je sistem ovrednoten na dodatnih 570 evrov, zraven so še vzvratna kamera in parkirna tipala. V testnem tipu je zraven prav tako radarski tempomat, ki pri tak­šnih avtomobilih ni ravno običajen. Spada v paket dodatne varnostne opreme, ki stane 390 evrov.

Prtljažnik s 440 litri je povsem dovolj velik za počitnice štiričlanske družine, za kakšno manjšo omarico je prostor tudi ob obisku trgovine s pohištvom. Ob vsakodnevni vožnji imajo vsi potniki na voljo precej odlagalnih površin, na zgledni ravni je tudi zvočna izoliranost v potniški kabini.

Pod sprednjim pokrovom je v test­nem primerku 1,4-litrski bencinski motor z 88 kW (120 KM). Vožnja je prijetna in ob upoštevanju vseh predpisov tudi precej elegantna in na ravni dražjih avtomobilov. V ovinkih ni nadležnega nagibanja, končna hitrost je sicer 200 km/h, stotico doseže v 9,6 sekunde. Poraba goriva bi bila lahko ugodnejša. Med testom je znašala 8,4 litra, pri Fiatu obljubljajo 7,7 lit­ra na sto prevoženih kilometrov.

Tipo je osvojil le štiri varnostne zvezdice pri Euro NCAP, a za ta denar (18.190 evrov) pri Fiatu ponujajo kar veliko avtomobila. Zdaj je samo vprašanje, kako se obnese na dolgi rok. Če lahko lastnik z njim zdrži več let brez hujših okvar, potem se bo tipo gotovo uveljavil med ljudmi.