Tiskane izdaje
Ecosport z imenom malo zavaja, vsaj glede ekologije, a saj vemo, da se eko dandanes lepi na vse mogoče, zato naj mu bo. Ford je majhnega športnega (aha, sport!) terenca zasnoval na enaki osnovi kot fiesto in B-maxa, izdelujejo pa ga v Braziliji, Aziji in Rusiji. Kljub temu bi bil lahko uspešen tudi pri nas. Če ...
Začnimo brez pogojnikov: ecosporta na cesti ne boste zgrešili. Na videz ozek, postavljen visoko, še 17-palčna kolesa so videti majhna. Predvsem pa ima rezervno kolo na vratih prtljažnika, kar danes vidimo zelo redko in dejansko dolžino avtomobila podaljša za več kot četrt metra, česar doplačljiva tipala zadaj med parkiranjem ne upoštevajo.
Prtljažna vrata se odpirajo vstran – drugače kot pri japonskih avtomobilih v pravo, »evropsko« stran, torej med parkiranjem ob (desnem) robu vozišča ni treba hoditi okoli njih. Prtljažnik je videti plitek, a je visok, nad njim je smešno kratka mehka ponjava. V resnici pogoltne kar nekaj prtljage (333 litrov), nekaj prostora (dobrih 40 litrov) je mogoče pridobiti še s spreminjanjem naklona naslona zadnjih sedežev.
A to je glede prilagodljivosti tudi edina pozitivna lastnost. Zadnji sedeži se podrejo v razmerju 40:60, pri čemer nastane neuporabno visoka stopnica, oziroma zložijo, s čimer dobimo zgolj kratek podaljšek prtljažnega prostora, resda z ravnim dnom. Ni pa jih mogoče spustiti v dno ali odnesti iz avtomobila. Bolj bosta zadaj zadovoljna dva potnika, saj je za noge in glavo presenetljivo veliko prostora (govorimo o dobre štiri metre dolgem avtomobilu), v sredini pa se vendarle pozna, da je ecosport precej ozek.
Ta občutek imata tudi spredaj sedeča, saj sta sedeža ozka in ne prav dolga, je pa res, da so med njima postavili naslon za voznikovo roko in razkošen (ter uporaben) prostor za plastenke. Odlagalnih površin je na splošno veliko, v vratih ima predal celo zaprto odprtino. Videz armaturne plošče izdaja ecosportovo starost (in izvor), vendar bi lagal, če bi napisal, da me je trda plastika motila, prav tako lahko samo pohvalim učinkovitost doplačanega infozabavnega sistema sync. Gre sicer za prvo generacijo, a deluje in vozniku ne povzroča težav med upravljanjem.
Testno vozilo je poganjal najzmogljivejši bencinski motor, litrski trivaljnik z 92 kW moči. Kar je ravno dovolj, da lahko pokaže zobe, izkaže pa se z mirnim tekom in dovoljuje lenobnost pri prestavljanju s (samo) petstopenjskim menjalnikom.
Zamerimo mu veliko porabo goriva, ki smo jo stežka spustili pod 7 l 100 km, večinoma je bila nad 7,5 l/100 km.
Kljub temu da je ecosport nekoliko bolj dvignjen od tal, ima samo pogon na sprednji kolesni par. Zanimivo je, da mu razmerje med širino in višino ne nagaja, saj se ne nagiba pretirano, res pa smo imeli na vlažnih cestah občutek, kot da pnevmatike ne pritiskajo dovolj na podlago. A to je bil zgolj občutek, meja zdrsa ni bila nič bližje kot običajno.
Ecosport je zanimiva alternativa, ki ima nekaj pomanjkljivosti, toda tudi precej pozitivnih lastnosti. Morda še najbolj bode v oči slaba prilagodljivost in da manjka kakšen varnostni dodatek, ki je tudi v tem (cenovnem) razredu dandanes sam po sebi umeven.
Drugo mnenje
Fordov novinec bo s pogledom z višine, lahkotnostjo volana, odzivnim in dovolj zmogljivim motorjem ter suvereno lego na cesti navduševal vse, ki se želijo počutiti kot kralji ceste. Malo nad drugimi v prometu in z veliko zabave v ovinkih. Škoda pa je, ker se dobri vtisi končajo pri mehaniki. Pri prilagodljivosti in izkoriščenosti prostora, logičnosti upravljanja, dodatni opremi in še čem so evropski tekmeci občutno boljši. Sprašujem se tudi, kaj pomeni eko v imenu. Ecosport s svojo očitno nič kaj aerodinamično pompoznostjo in brez šeste prestave čez palec porabi do dva litra bencina na 100 kilometrov več kot focus z enakim motorjem. Matjaž Ropret
