Preizkusili smo: Ford ranger wildtrak 3.2 TDCi

Fordov poltovornjak težke kategorije, vsaj iz evropskega zornega kota, v izvedbi wildtrak nadgradi delovno uporabnost z atraktivnostjo, opremo in udobjem.


Njegovo življenjsko poslanstvo sta dve skrajnosti. Prva so s kesonom povezane delovne obveznosti, drugo bahaška narava, zaradi katere seže s ceno čez 40 tisočakov. Je pa učinek konkreten in 535-centimetrski velikan izstopa na vsakem koraku. Naj gre za oranžno zunanjost, 18-palčna platišča, 265 milimetrov široke pnevmatike ali številne karoserijske obrobe in dodatke. Podobne občutke vzbuja notranjost, kjer marsikaj spominja na tovornjake, a z luksuznim pridihom. Takšna je armaturna plošča s sredinskim LCD-zaslonom in delno digitalnimi merilniki. Tovornjaški je volan s poplavo ergonomsko ne najbolj posrečenih gumbov. Nič skromno majhna ni ročica samodejnega menjalnika. Sta pa prednja sedeža konkretna in nadpovprečno udobna. Za odtenek manj aristokratska, a konkretna je zadnja klop. To je ford, ki premore marsikaj tistega, kar ponujajo moderni avtomobili, naj gre za dvodelno samodejno klimatizacijo, ogrevanje prednjih sedežev ali varnostna pomagala, kot je radarski nadzor varnostne razdalje.

Eno ključnih vlog ima keson s 161 centimetri dolžine, 156 centimetri širine in 51 centimetri višine. Njegova nadgradnja sta kot žafran drag aluminijast rolo za 2790 evrov in plastificirana zaščita za 690 evrov. Tako dodelan se zdi za marsikaj umazanega ali neuglednega preveč gosposki, res pa lahko nanj brez zadrege naložiš zajeten del od skoraj tisočkilogramske obtežitve. Omeniti je treba še dva pomembna podatka: nakladalna višina znaša 835 milimetrov in širina med kolotekoma 1139 milimetrov.

Vse prej kot miniaturen je 3,2-litrski dizelski petvaljnik. To je prožen, temperamenten in odziven stroj s 147 kW (200 KM) in 470 Nm navora med 1500 in 2750 vrtljaji na minuto. Wildtrak je z njim ob podpori šeststopenjskega samodejnega menjalnika hiter, zmogljiv na terenu in izvrsten pri vleki. Vse, kar tehta do 3,5 tone in premore nalet­no zavoro, vleče brez zadrege. Hkrati pa je to potovalnik, ki »razvaja« s traktorskim dizelskim zvokom le ob hladnem zagonu, nato se umiri in postane kar zgleden.

Bolj ostanejo v spominu zmog­ljivosti. Wildtrak potegne do 175 km/h in se s štirikolesnim pogonom lahkotno loteva največjih terenskih izzivov. Na brezpotju lahko vklopiš še reduktor in delno zaporo zadnjega diferenciala ter se zaženeš v strmino z do 28-stopinjskim pristopnim kotom in bredeš po 80 centimetrov globoki vodi. Če si upaš, si skoraj neustavljiv! Je pa jasno: ranger je s klasično togo zadnjo premo in trdoživimi, a ne najbolj udobnimi listnatimi vzmetmi prej terenski kot asfaltni junak, ki po grlu povprečno spusti od devet do enajst litrov goriva na sto kilometrov.

Takšno vozilo ni za vsak okus in vsako potrebo. Njegovo poslanstvo je ozko omejeno in profesionalno, pri čemer se marsikaj začne in konča z dejstvom, da gre za čistokrvni poltovornjak z izvrst­nimi terenskimi zmogljivostmi, občudovanja vredno vlečno močjo in hkrati spodobno kabino. Le pri ekološkem vidiku Fordovega bahača je treba malce zamižati.