Tiskane izdaje
XF je kot visoka moda. Ekskluziven, imeniten, a malo muhast. To je Naomi Campbell na štirih kolesih. Govorici telesa in njenim oblinam ne gre oporekati. To ni še ena od značilno dolgočasnih limuzin srednjega razreda. Najbolj dramatičen je prednji del z zajetno masko, napihnjenim motornim pokrovom in širokimi boki. Prefinjena zmes elegance in čvrste postave se nadaljuje vse do zadka. Bolj klasična je notranjost. Oblika XF je predvidljivo prečiščena in nič ekstravagantna. Vse je tam, kjer pričakuješ. Pogrešamo ščepec britanskega šarma, a v času avtomobilske globalizacije in kanibalstva je nesmiselno iskati popolno izvirnost. Dejstvo o že videnih stikalih z volanskega obroča je manj pomembno od tistega o dobrem oprijemu.
Šteje počutje. Prednja sedeža razvajata s prijetno kombinacijo udobja in čvrste opore, a tako udobna, kot so na dolgih poteh Mercedes-Benzovi, nista. Je pa upravljanje avdiosistema, potovalnega računalnika, navigacijw in drugih elektronskih igrač, pri katerih jaguar ne prinaša nobene silne novotarije, preprosto in nič stresno. Fino delujejo zračniki, ki se ob zagonu avtomobila odprejo kot kakšna garažna vrata. Manjši dvom vzbudi velik vrtljiv gumb samodejnega menjalnika, ki se ob zagonu motorja dvigne prefinjeno iz sredinske konzole. Rešitev je estetska, a med prestavljanjem v vzvratno prestavo manj praktična od menjalnikov z obvolanskim vzvodom – po tej plati nas je neka znamka, pri kateri obdržiš roki na volanu, precej razvadila. Spodoben, a nič predsedniški ni jaguar na zadnji klopi. Podobnost z bližnjo konkurenco je tu res izrazita – primerjava s kakšno prostorno škodo superb pa ni na mestu.
Med filozofska vprašanja spada tisto o dizlu in jaguarju. Se stroj, nad katerim se zadnje čase nabirajo črni oblaki, mački res poda? Dokler štejejo čustva, je odgovor jasen. XF je ustvarjen za melodične bencinske biturbo šestvaljnike, ne pa glasen dvolitrski dizel s 132 kW (180 KM). Tu se noblesa konča. Če smo se pri manjšem XE sprijaznili z enakim dizelskim srcem, se tu težje. V prostem teku, med speljevanjem in ponovnem zagonu, ko deluje sistem stop&start, mu manjka predvsem gosposke uglajenosti. Štirivaljnik je v navezi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom bolj umirjen le na odprti cesti. Je pa treba vedeti, da ne govorimo o superzmogljivostih. To ni limuzina, ki bi ob zadnjem pogonu klicala po igranju s predvidljivo drsečim zadkom – XE z identično zasnovo podvozja je bolj športno mamljiv.
XF je v primerjavi z nemško premijsko konkurenco predvsem bolj nabit s čustvi. Kdor živi za takšne radosti, bo gotovo cenil »mačkona«. Matematika in ekonomika prinašata večinoma drugačne odgovore, pri katerih se tehtnica težko prevesi v njegovo korist.
Drugo mnenje
Jaguar prekriva patina preddverja aristokracije, kar ga založi s pozitivno drugačnostjo, hkrati pa postavlja visoka pričakovanja. Z močnim zunanjim značajem in samosvojo interpretacijo hladnega, a jasno bahavega prestiža v kabini visoka pričakovanja upraviči. Drugače je z udobjem v vožnji. Razočarajo pretirano zaznavni motorni tresljaji in zgolj povprečna zvočna izolacija kabine. Jaguar nedvomno dela velike korake k povrnitvi stare slave, a ker so pričakovanja visoka, bo moral še malo obrusiti detajle. Prestiž je sestavljen iz številnih drobnih presežkov. Andrej Brglez
