Preizkusili smo: Kia rio 1.25 MPI EX motion

Še en korejec, ki pusti dober vtis. Očitamo mu lahko samo predvidljivost.

Objavljeno
30. junij 2017 21.06
dav
Boštjan Okorn
Boštjan Okorn
Kia rio nikoli ni igrala kakšne pomembne vloge v nižjem avtomobilskem razredu. Morda tudi zato, ker se je kupcem zdelo, da za svoj denar ne dobijo toliko kot pri le malo dražjem cee'du. Z novo generacijo se prodajne številke bržkone (tudi zaradi omejenih dobav) ne bodo bistveno zvišale, a avtomobil je postal resen igralec v svojem razredu, kjer izstopa tudi s svojo dolžino (4,065 metra).

Res je, na testu smo imeli ria z najboljšo opremo, v kateri pa še vedno ni nadzora prometa in samodejnega zaviranja v sili, ki v zadnjih letih postajata standard. A vse drugo je na ravni, ki bi jo pričakovali od povsem resnega nemškega modela, žal v to kategorijo spada tudi oblikovna predvidljivost, dolgočas­nost, če želite.

Še najbolj pri novem riu izstopa sprednja maska, ki seveda posnema linije sodobnega oblikovanja te znamke. Malo se boste morda zdrznili ob zapiranju vrat, ko se vendarle zasliši nekaj bolj plehkega zvoka, a v notranjosti se nad materiali in postavitvijo opreme ne bi smeli pritoževati. Uporaben in intuitiven je zaslon navigacijske naprave, nekaj informacij poda tudi zaslon med (klasičnimi) merilniki. Dovolj prostora je tako za sedenje kot drobnjarije, med drugim v predalih stranskih vrat in v pokritem predalu med sedežema. A kakšnega oblikovnega bonbončka se ne nadejajte.

Podobno velja za povsem korektno prostorno zadnjo klop in tipično za ta razred vdrt prtljažni prostor, katerega prostornino 325 litrov je mogoče povečati do 980 litrov s podiranjem naslona zadnje klopi, kar pa ne prinese ravnega dna. Obdelava je spodobna, pločevine ne boste tako zlahka opazili, vrata prtljažnika se odpirajo dovolj visoko.

Bencinski 1,2-litrski štirivaljnik je nadaljevanje splošnega vtisa o avtomobilu. Med običajno vožnjo mu ne manjka nič, priganjanja pa ne mara oziroma z njim ne dosežemo kakšne poskočnosti. Povezava s petstopenjskim ročnim menjalnikom je prilagojena lenobnemu ugodju, prestavljanje je gladko in natančno. Tako motorizirana kia rio brez težav vzdržuje hitrost, nastavljeno s tempomatom, prav varčna pa s približno šestimi litri na 100 kilometrov ni. Kar pa, žal, v tem razredu ni nič posebno strašnega.

Dober vtis pusti tale rio, a čisto natančno je težko argumentirati, zakaj se pravzaprav odločiti za nakup, saj tudi cenovno ni med dostopnejšimi. No, morda pa je dober razlog to, da vas ne bo razočaral in med vožnjo ne boste zaznali, da se vozite v avtomobilu nižjega razreda, saj niti na avtocesti ni moteče hrupen.