Preizkusili smo: Mercedes-benz razreda E 220 d T

Eleganca in prostornost sta si segli v roke v karavanskem mercedesu-benzu razreda E. Ne manjka niti uporabnosti in odličnih voznih občutkov, toda težko je kaj drugače pri avtomobilu, ki stane čez 80.000 evrov. Vrhunska kakovost preprosto ni poceni.

Testni primerek veliko obljublja že od zunaj. Mercedes-benz razreda E je tudi v karavanski različici eleganten avtomobil, ki privablja poglede mimoidočih. Še dodaten čar mu dajejo zatemnjena zadnja stekla, vse skupaj pa deluje zelo ekskluzivno, da so mimoidoči že takoj po prvem pogledu vprašali, koliko ta »mašina« stane. Ko so izvedeli, da čez osemdeset tisoč, so le skomignili z rameni, saj dosti manj niti niso pričakovali.

Da so novi mercedesi že nekaj let precej privlačni, skrbi slovenski oblikovalec Robert Lešnik, toda prava skrivnost ekskluzivnosti razreda E se skriva v notranjosti. Vsak lastnik mercedesa, še posebno pri prestižnih razredih, ima namreč občutek, da so njegov avtomobil naredili le zanj. Materiali so vrhunsko izbrani, vse je prijetno na otip in pogled, nič ni narobe postavljeno. Vsakemu potniku je sicer všeč kakšna druga malenkost. Nekdo se navduši nad analogno uro, kdo drug nad povezanim dvojnim zaslonom, spet tretji nad lepo zaobljenimi potezami armaturne plošče. Pomanjkljivost je zgolj ta, da voznik na volanu ne more spreminjati radijskih postaj, če prej v meniju ne izbere prav te funkcije. Če recimo med vožnjo raje spremlja podatke o porabi ali dosegu, potem lahko na volanu nastavlja zgolj glasnost.

Tudi ko se usedete, je vse popolno. Sedež ni ne premehek ne pretrd, hrbet se dobro spočije, nikjer nič ne tišči v telo. Sprva vseh teh blagodejnih učinkov niti ne opazite, ampak se jih dodobra zaveste, ko se iz mercedesa razreda E presedete v kakšen drug avtomobil. Preglednost nad okolico je brezhibna, prav tako prostornost za voz­nika in sovoznika. Bolj na tesnem so potniki v drugi vrsti, a le, če sta sprednja sedeža pomaknjena povsem nazaj. Očitno je, da je razred E pri Mercedesu še vedno namenjen predvsem tistim poslovnežem, ki v avtomobilu raje držijo volan, kakor da bi sedeli zadaj in počivali. V tem primeru je bolje, da izberejo limuzino razreda S.

Pod pokrovom se skriva tudi razlog, zakaj je v razredu E največ vredna možnost sedeti za volanom. Dvolitrski dizelski štirivaljni agregat s 143 kW (194 KM) resda ni vrhunec ponudbe, toda moči je več kot dovolj za uživanje ob vožnji. V povezavi z devetstopenjskim samodejnim menjalnikom in pogonom na zadnji kolesi vse poteka brezhibno in kljub zajetni dolžini (4,93 metra) se karavanski E med ovinki giblje kot panter, saj se vse zgodi natanko tako, kakor si zamisli voz­nik. Po eni strani je lahkotno, po drugi zelo dinamično. Nobenega nelagodnega nagibanja, prav tako ne bojazni, da vam kaj uhaja iz rok. Končna hitrost sicer znaša 235 kilometrov na uro, do stotice pospeši v 7,7 sekunde.

Težko bi spisali test karavanskega avtomobila brez omembe velikosti prtljažnika. Zadaj je prostora za 640 litrov in ob podrti drugi klopi 1820 litrov prtljage, kar je povsem dovolj za družinske počitnice ali rekreacijo (smučanje, golf). A kot rečeno – takšen prestiž nekaj stane.