Preizkusili smo: Mini cooper SD countryman ALL4

Največji mini doslej oziroma običajno velik družinski model.

Objavljeno
09. junij 2017 18.29
Andrej Brglez
Andrej Brglez
Pri vsakem novem miniju se spotikam ob dejstvo, da mini ni več mini. Novi countryman, ki je največji mini do zdaj, to dejstvo seveda še močneje poudari. Pri skupni dolžini 4299 mm je dokončno opravil z minijevstvom. To je običajno velik družinski model znamke Mini.

Spredaj je countryman tak, kot mini mora biti, zadaj pa karoserija sledi karavanskim prostorninskim apetitom. Ker so bili ti občutno večji kot pri predhodniku, so avtomobil raztegnili za kar dvajset centimetrov. Raztezne vaje so bile nujne, saj predhodnik dela ni opravil s tako oceno, da bi bil vodstveni kader podjetja z njim povsem zadovoljen. Kupci mu očitno niso zamerili, da ni več mini, so mu pa, da ni dovolj maksi, da bi kolikor toliko spodobno opravil z vsaj povprečnimi družinskimi obveznostmi. Novi countryman teh težav nima več. Povečanje zunanjih gabaritov je v prtljažniku naredilo za 450 litrov prostora pri postavljenih zadnjih sedežih in 1390 litrov pri zloženih. Prtljažnik ima dvojno dno, velikost tovornega in potniškega dela pa se lahko z vzdolžnim pomikanjem zadnjih sedežev prilagaja trenutnim potrebam.

Enako pomembna kot rast prtljažnika je prostorninska rast na zadnji klopi. Veliko je prostora v višini glave in po novem pri kolenih, tako da se lahko zadaj udobno peljeta dva odrasla; preprosto je tudi nameščanje otroških sedežev. Posebna oblika minija zahteva svoj davek, ki se še najbolj kaže v slabši preglednosti in številnih mrtvih kotih. Spredaj pogled omejuje širok stebriček A, zdaj pa velika stebrička C in majhno vzvratno okno.

Kljub izraziti povečavi avtomobila je razvojnikom uspelo ohraniti za minije značilno veselje do vožnje skozi ovinke. Countryman, ki si v drobovju veliko delov deli z BMW-jem X1, je v nasprotju z bavarskim bratrancem v ovinkih precej bolj stabilen. Manj je nagibanja, volan je športno neposreden in lega zelo dolgo nevtralno zanesljiva. Svoje doda štirikolesni pogon, ki deluje zelo prepričljivo in je za take vrste dinamičnega športnega terenca nujen tehnični dodatek. Po drugi strani je vzmetenje nastavljeno kar pretirano trdo. Že res, da je zato prej omenjeno brezhibno obnašanje v ovinkih toliko bolj suvereno, a je na naših načetih cestah vožnja s tako čvrstim vzmetenjem manj udobna. Toda to je naš problem, tam, kjer se bo countryman najbolje prodajal, so ceste precej bolj gladke. Preskušani primerek je bil opremljen z dvolitrskim dizlom, ki pridela 140 kW (190 KM) in velik navor, s katerim je više od tal postavljeni mini odlično kos tako dolgim potovalnim izzivom kot dinamičnim vozniškim zahtevam. Motorna moč je tudi odlično uigrana s samodejnim menjalnikom, katerega način delovanja lahko voznik prilagaja s programi za različne sloge vožnje, kar seveda vpliva tudi na porabo goriva. Dizel je vsekakor primeren za vse, ki na leto prevozijo veliko kilometrov, na testu pa je v povprečju porabil osem litrov na 100 kilometrov.

Cena je že z izhodiščno vrednostjo 36.850 evrov postavljena zelo samozavestno. A to je šele osnova. Ko se človek malo bolj radodarno sprehodi po neskončno dolgem seznamu različnih privlačnih možnosti za doplačilo, mini hitro prileze čez petdeset tisočakov, kolikor je stal preizkušani primerek. A tudi s ceno je tako kot z njegovo velikostjo, ne eno ne drugo ni nič več mini. Postavitev countrymana v maksi cenovni premijski razred pa je ob vsem drugem, kar ga naredi izstopajoče drugačnega, tudi že dolgo del njegove prepoznavnosti.