Preizkusili smo: peugeot 2008 1.6 blueHDI 120 allure

Ta peugeot 2008 nesramno meri na čustva. Že barva avtomobila, doplačana 17-palčna platišča pa tudi nekateri sploh ne kičasti dodatki ga naredijo privlačnega na prvi pogled. Potem pridejo na vrsto bolj racio­nalne zadeve, kot je večji odmik od tal in, seveda, funkcija nadzora oprijema (grip control), ki naj bi rešila kakšno zagato v blatu ali snegu. Ja, 2008 želi dokazati, da ni »le« karavan, ampak kar pravi mali križanec.

Od zunaj se ta peugeot kaže kot čokat, možat avtomobil, a v notranjosti je hitro jasno, da je njegova osnova »zgolj« avtomobil nižjega srednjega razreda. Utesnjenosti v voznikovem delovnem območju ni (razen nenavadnega občutka, ker na merilnike voznik gleda čez volanski obroč – ta je v Peugeotovem aktualnem slogu majhen in postavljen nizko), bolj se prostorska stiska pokaže na zadnjih sedežih. A spet: prtljažnik je s 350 litri dovolj velik za prevoz štiričlanske družine do (vikend) počitnic, lepo je obdelan in z nekaterimi dodatki omogoča preprosto nalaganje in prevoz prtljage.

Na papirju veliko obeta tudi 1,6-litrski dizelski motor s 120 konji. Predvsem pri porabi, saj naj bi v povprečju vsakih 100 kilometrov popil zgolj 3,7 litra goriva. Realnost na naših testnih vožnjah je bila precej daleč od tega papirnatega ideala, vseskozi smo se gibali bliže 6 kot 5 litrom na 100 km. Morda to niti ne čudi, saj je motor zgledno zmogljiv in precej smo se vozili po mestnih ulicah, a tudi na avtocesti se ni ravno izkazal s skromno porabo.

Peugeot 2008 je med vožnjo prijetno mehak, kar pa ne pomeni, da plava in da voznik nima občutka, kaj se dogaja na cesti. Tako opremljen kot testni razvaja s številnimi dodatki, med drugim s samodejnim parkiranjem. Zanimiva je možnost nastavitve shranjenih hitrosti za uporabo s tempomatom ali omejevalnikom hitrosti, je pa res, da se je treba upravljanja prek na dotik občutljivega zaslona kar malce navaditi.

Grip control v vsakdanjem življenju povsem ne nadomesti štirikolesnega pogona, je pa res, da ima voznik med speljevanjem v blatni klanec občutek bolj konkretnega oprijema, najbrž bi nekaj podobnega lahko rekli tudi med uporabo v snegu – če ta le ni preveč zglajen.