Preizkusili smo: Peugeot 3008 1.2 pure tech 130 allure

Bencinski trivaljnik, ki se izkaže kot dobra izbira – Pri povečanju prtljažnika tudi dobrodošlo zlaganje sovoznikovega sedeža.

Objavljeno
01. september 2017 16.52
Boštjan Okorn
Boštjan Okorn
Po nekaj mesecih smo znova sedli v peugeota 3008 in naša opažanja se niso prav dosti spremenila: avtomobil je še vedno svež, edinstvena notranja ureditev pa mu prinaša zgolj pozitivne točke. Tokrat smo križanca, ki ima pogon vedno speljan le na sprednji kolesni par, preizkusili s trivaljnim bencinskim motorjem.

Včasih se zgodi, da v naglici ob prevzemu testnega avtomobila ne veš, katero izvedbo boš preizkušal. Takrat lahko tudi zgrešiš in poz­neje presenečeno ugotoviš, kakšen je pravzaprav pogon. Peugeot 3008 se je izkazal za tihega, a dizelsko odzivnega, zato mi, priznam, kar nekaj kilometrov ni bilo jasno, da je pod motornim pokrovom bencinski motor, in to »samo« trivaljni s »samo« 1199 ccm prostornine in 96 kW moči. Dejansko ga je mogoče voziti enako kot dizel, saj je odziven že pri nižjih vrtljajih, ko se k delu spravi še turbinski polnilnik, pa zadiha s polno paro. Le poraba goriva me je v začetku skrbela, saj sem jo po mestu med prvimi kilometri le stežka spravil pod 9 l/100 km.

Po daljši uporabi je postalo jasno, da je tako motoriziran peugeot 3008 primeren za mirne relacijske vožnje, med katerimi voznik nima potrebe po hitrem pospeševanju, hkrati pa je dovolj zmogljiv, da ga ne zmanjka niti na daljših avtocestnih klancih. Povprečna poraba 7,5 l/100 km je nekako še sprejemljiva za ta avtomobilski razred, še posebno če upoštevamo, da gre za bencinski motor. Je pa opazno, da ima raje hitrost malo nad 100 km/h, medtem ko pri avtocestni hitrosti poraba rahlo naraste. A tudi mestna, ki sem jo omenil, ni tipična. Na dolgi rok se zdi, da vožnja po urbanem okolju ne vpliva bistveno na povprečje.

Voznikov delovni prostor s stis­njenim, pilotskim volanskim obročem, visoko postavljen prostor z merilniki (ki mu na ozadje lahko pričarate zemljevid navigacijske naprave), stikala na sredinski konzoli in dovolj uporaben infozabavni sistem naredijo skupaj z višjim sedenjem vožnjo s tem avtomobilom prijetno in takoj domačo. Dovolj velik prtljažnik je mogoče preprosto povečati s podiranjem zadnjega naslonjala v ravno dno (razmerje 60:40, a z odprtino za prevoz daljših predmetov), za povrhu se lahko zloži tudi naslon­jalo sovoznikovega sedeža. Preglednost je v testnem avtomobilu izboljšal sistem zunanjih kamer (z resda precej bledim in počasnim prikazom na osrednjem zaslonu), sicer pa je v opremo allure vključenih spodbudno veliko uporabnih dodatkov, da je z mestnim paketom in navigacijsko napravo iz dodatne opreme nastal avtomobil, v katerem ne ostane veliko želja neuresničenih.