Preizkusili smo: Renault megane grandtour 1.5 dCi (81 kW) EDC

Pri Renaultu so se odločili, da bodo različne izvedbe megana predstavili postopoma. Dobrega pol leta po začetku prodaje petvratnega modela je zdaj na vrsti karavanska različica grandtour. Najprej smo jo preizkusili v kombinaciji manjšega dizelskega motorja z dvosklopčnim samodejnim menjalnikom.


Jasno je, da se grandtour od petvrat­nega megana razlikuje od drugega para vrat proti zadnjemu delu, prav tako je nekako logično, da je daljši (s 463 cm za konkretnih 27 cm), ima pa tudi daljšo medosno razdaljo. Težko bi rekel, da se dodatni 4 cm res občutijo pri prostornosti, a tudi v tem meganu bosta dva odrasla zadaj sedela povsem spodobno, medtem ko je sredinski sedež klasično izbočen in zato manj udoben. Pogrešam možnost podiranja zadnje klopi v razmerju 40:20:40 (kot ga ima recimo karavanska astra), tu je pač osnovno razmerje 60:40 in naslonjalo se ne zloži v čisto ravno dno.

Hecno je, da ima prtljažnik dvojno dno, vendar visoko le nekaj centimetrov in zato skoraj neuporabno. Je pa res, da pridobite nekaj dodatnega prostora, če ga prestavite v spodnjo lego (in naredite stopnico s podrtim naslonom klopi), kar najbrž pomeni, da v tem primeru prtljažni prostor naraste na 520 litrov, kolikor ga je bilo že v prejšnji generaciji. Cenim, da so prtljažniku namenili možnost preproste pregrade (podobno kot pri volvu).

Voznikovo okolje je seveda enako kot v petvratnem meganu in precej odvisno od opreme. V testnem avtomobilu je delovanje infozabavne opreme razkrival največji zaslon, občutljiv na dotik. Upravljanje zahteva nekaj privajanja, še najbolj moteče je, da niti glasnosti ni mogoče naravnati z okroglim gumbom (je pa temu namenjena obvolanska ročica). Med aplikacijami, ki smo si jih lahko naložili, bi namesto igric raje videl kakšno, ki je povezana z razmerami v prometu, radijski sprejemnik pa ima bolj šibak sprejem.

Testni megane je bil precej bogato (in okusno) opremljen, naj omenim še uporaben prosojni zaslon (na posebnem stekelcu), možnost samodejnega parkiranja s tipali tudi ob boku avtomobila – a tipala so precej občutljiva in glasno opozarjajo že precej daleč od ovire. Radarski tempomat še vedno deluje le do hitrosti približno 45 km/h, kar je manj moteče kot dejstvo, da se rad izklopi tudi takrat, ko bi moral pri večji hitrosti hitro in močneje zavirati.

Kombinacija motorja in menjalnika z dvema sklopkama (oznaka EDC) je prijetno presenetila. Tako opremljen avtomobil je zgledno zmogljiv za mirne družinske prevoze, prestavljanje poteka gladko in nemoteče, hkrati pa je tudi poraba v okviru pričakovane (nekaj nad 5 l/100 km).

Med vožnjo se dolžinski prirastek zadaj ne pozna, saj je meganova lega na cesti predvidljiva in zanesljiva, malce tudi zaradi čvrstega vzmetenja. Pričakovano ni občutiti kakšnega večjega nagibanja med hitrejšo vožnjo v ovinek, je pa res, da je ta avtomobil bolj pripraven za prijetno družinsko križarjenje, ko voznika lahko razvaja tudi masaž­ni sedež ...