Preizkusili smo: Škoda octavia 2.0 TDI DSG combi L&K

Ker je octavia, podobno kot golf za VW, Škodin nosilni model, se vsake prenove lotevajo previdno. To velja tudi za tokratno pomladitev tretje generacije, ki je na trgu od leta 2012. A le na prvi pogled. Dejansko novosti ni malo, še posebno če gre za opremski vrh ponudbe, kot pri našem test­nem vozilu.

Vaclav Laurin in Vaclav Klement sta bila začetnika znamke Škoda in po njiju so poimenovali najprestižnejši paket opreme Laurin&Klement (L&K). Z njim dobite veliko od tega, kar ponuja za leto 2017 prenovljena octavia; žal pa je za marsikaj še potrebno doplačilo, kar nedostojno poviša ceno testnega vozila. A pojdimo po vrsti. Letoš­njo octavio najlažje prepoznamo po novem sprednjem delu z dodat­nimi oglatimi dolgimi žarometi neposredno ob rešetki, kar ob bolj zaobljenem motornem pokrovu ustvari vtis širšega vozila. Seveda je imel test­ni primerek žaromete v LED-izvedbi s samodejnim prilagajanjem dolgih luči, ki zagotavljajo odlično osvetljenost, le vklapljanje dolgih luči po srečanju z nasproti vozečim vozlom sem in tja nekoliko zamuja. Prav tako so nove luči v LED-izvedbi na zadku, ki ga sicer niso spreminjali. Je pa zanimivo, da je octavia v karavanski izvedbi s 4,670 metra še vedno za tri centimetre krajša od petvratne.

Opremski paket L&K zagotavlja, da v potniški kabini ni pomanjkanja, opazni so kakovostni materiali, voznik lahko izbira med več barvami ambientalne osvetlitve, v testnem vozilu je bila na otip prijetno mehka plastika armaturne plošče v kombinaciji črne in temno rjave, prav takšni so bili sedeži v kombinaciji alkantare in usnja; voznikov je električno nastavljiv. A glavne prednosti se pokažejo na zadnjih sedežih, kjer sedite skoraj kraljevsko.

Armaturna plošča je zadržano elegantna, ob nespremenjenih inštrumentih, ki so pri škodah še vedno analogni, izstopa velik sredinski zaslon. Odlikuje ga solidna ločljivost, na njem med drugim lahko dostopate do interneta in navigacije in s pomočjo kamere vzvratno parkirate. Voznik se ne more pritoževati nad ergonomijo, soliden je tudi v usnje oblečen volanski obroč, še vedno pa vztrajajo – kot pri nekaterih koncernskih znamkah – pri obvolanski ročici za nastavitve sicer solidnega radarskega tempomata; v počasni koloni vozilo ustavi samodejno, spet pa spelje le z voznikovo pomočjo oziroma s pritiskom na pedal za plin. Ker je testna octavia combi, ponovimo: v osnovni postavitvi ima prostornino 610 litrov, kar se z dvotretjinskim zlaganjem zadnjih sedežev poveča na 1740 litrov, poleg tega ima dvojno dno, v katero lahko odložite manjše predmete.

Dvolitrski štirivaljni TDI s 110 kW (150 KM) največje moči in največjim navorom 340 Nm v razponu od 1750 do 3000 vrt./min. je stari znanec. Zelo dobro so ga zvočno izolirali, tako da je v potniški kabini tudi med hladnim zagonom presenetljivo tih. Testna octavia je imela šeststopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik (DSG), ki skupaj s turbodizlom tvori odličen paket. K voznemu udobju svoje doda še sistem izbire voznega profila, ko voznik na osrednjem zaslonu lahko izbira med ekološkim, udobnim, običajnim, športnim in osebnim voznim režimom. Testna octavia combi je bila suverena ne glede na izbrani vozni režim, pri najbolj varčnem je menjalnik DSG razumljivo nekoliko počasen, pri športnem pa postane vzmetenje razmeroma trdo. Večino preizkus­nih kilometrov sem prevozil v udobnem (comfort) načinu, v katerem je menjalnik še vedno dovolj agilen, vzmetenje pa zgledno požira luknje in neravnine slovenskih cest. To je navsezadnje dalo razveseljivo ugodno povprečno porabo 5,8 l/100 km, čeprav testna octavia nikakor ni podhranjena. Ob znani prožnosti motorja v širokem razponu vrtljajev lahko doseže največjo hitrost 213 km/h in pospeši z mesta do 100 km/h v 8,6 sekunde.