Preizkusili smo: Suzuki jimny 1.3 VVT 4x4 AC style

Terenček iz skrivnostne niše. Z reduktorjem premaga vsakršen teren.

Objavljeno
09. marec 2018 20.05
Andrej Krbavčič
Andrej Krbavčič
Jimny je iz nekega drugega časa, za neke drugačne potrebe. Za današnji čas je preutes­njen in premalo uglajen. Ne gre pa zanikati njegove terenske zmogljivosti, če jo potrebujeta dva z malo prtljage. Ni slab, toda pojavili so se sodobnejši tekmeci.

Bencinski štirivaljnik s 1328 ccm gibne prostornine je zelo sodoben, za terence kar preveč. Največjo moč 62,4 kW (85 KM) doseže pri 6000 vrtljajih, največji navor 110 Nm pa šele pri 4100 vrtljajih v minuti. Dobro za živahno cestno vožnjo, slabše za natančno terensko. Na testu, zabeljenem z avtocesto in dolgim, težavnim zimskim vzponom, je popil 8,9 litra bencina na 100 km (tovarna 7,1 litra), posoda za gorivo drži 40 litrov. Jimny tehta 1135 kg do največ 1420 kg, nosilnost je majhna. Motor vozimo skoraj v naročju, zato postane hrupen, a njegov hrup pri večji hitrosti prikriva vedno močnejši piš ob oglati karoseriji. Jimny na avtocesti ne zaostaja za prometom (140 km/h).

Petstopenjski menjalnik je nekam tovornjaški, a se privadiš. Običajno je pogon na zadnji kolesi, med vožnjo je mogoče priključiti še pesti prednjih koles, prenos moči je 50:50 (ni diferenciala). ESC je mogoče izklopiti, a le do 30 km/h. Pri ustavljenem vozilu lahko vključimo 4L, to je polovično reducirani pogon, in ESC spremeni delovanje v zaviranje spodrsujočih koles. Tako premaga jimny skoraj vsakršen teren in pri tem vleče še težak priklopnik.

Podvozje je klasično terensko, ima šasijo. Prednji kolesi (205/70 R15, lahka platišča) sta obešeni posamično, zadaj je toga prema. Razdalja od tal je 190 mm, nastop­ni kot 34 stopinj, sestopni pa 46 stopinj. Vzmetenje ni brutalno, toda na slabi cesti utruja, pohvalni pa ni veliko nagibanja in pokimavanja. Lega na cesti je bolj povprečna, pohvalimo pa majhen obračalni krog (devet metrov), ki skupaj z majhnimi merami avtomobila (3695 x 1600 x 1705 mm) pripomore k vzorni vožnji po gorskih cesticah. Zavore zahtevajo precej moči, a so dobro odmerljive. Ročna zavora je klasična. Volan je lahkoten, ni živčen, a tudi ne informativen.

Jimny je ozek kot katrca, ni za velike v nobeni smeri. Testni ima najbogatejšo opremo style, ki obsega usnjen in nenastavljiv obroč volana ter ogrevana sedeža iz umetnega usnja. Ni prav nobene sodobne elektronske opreme (razen obveznih ESC in nadzora tlaka v pnevmatikah), kar je po svoje velik varnostni plus, saj nič ne odvrača voznikove pozornosti s ceste. Ročna klimatska naprava ogreva dobro. Zadnja sedeža sta nekoliko spodobneje dostopna s sopotnikove strani, saj ima samo njegov sedež pedal za odmik. Po dvostopenjskem odmiku se prednja sedeža ne vrneta v prej nastav­ljeni položaj. Zadnji naslonjali sta posamično nagibljivi, lahko ju preklopimo naprej in dobimo malo večji, toda poševen in stopničast prtljažnik – osnovni sprejme samo 113 litrov, manj kot pri kabrioletih. Zadnja vrata z rezervnim kolesom pa so velika in solidno nasajena.

Ni čisto enostavno najti ciljne skupine kupcev za jimnyja – mogoče za patruljiranje po ozkih stezah ali kar tako, za prijetno zabavo v dvoje.