Preizkusili smo: vespa super GTS 300 ABS

 Legenda, ki kljub sodobni tehnologiji ohranja šarm.

Objavljeno
01. julij 2015 12.45
Blaž Kondža, Na kolesih
Blaž Kondža, Na kolesih
Malokateri današnji skuter premore toliko šarma in elegance kot Piaggiova vespa. Seveda ima ta občutek italijanskega dolce vita tudi ceno, še posebno ko imamo opraviti z najmočnejšo in najbolje opremljeno vespo super GTS 300, ki jo poganja 278-kubični štiritaktni enovaljnik s štirimi ventili na valj in elektronskim vbrizgom goriva.

Moč 15,8 kilovata zadošča, da se s takšno vespo lahko podamo tudi na daljše potepe, saj bo kos avtocest­nim razmeram. Vsekakor pa tistim, ki nameravajo to vespo uporabljati za daljše (in hitrejše) poti zunaj urbanih središč, svetujemo nakup vetrobrana, drugače bo pihalo. Omenimo še, da je men­jalnik samodejni tipa CVT s pretvornikom navora.

Testna vespa je prijetno presenetila zaradi serijsko vgrajenega zavornega sistema ABS in sistema ASR za nadzor zdrsa pogonskega kolesa. Med vožnjo po mokri cesti sta se obe funkciji izkazali kot koristni. Malo manj pa sem bil navdušen nad občutkom pri zaviranju, saj so zavore, kljub sistemu ABS in diskom na obeh kolesih, slabo odmerljive. Čeprav so se v Piaggiu pohvalili, da so izboljšali vzmetenje, predvsem na prednjem kolesu, ki ohranja značilno Vespino zasnovo letalskega kolesa, pa me samo blaženje med vožnjo po »razgibanih« ljubljanskih ulicah ni prav nič očaralo; kolesi sta 12-palčni, večji kot pri prvih vespah, a manjši od tistih, ki jih imajo današnji maksiskuterji.

Sama vožnja je prijetna, sedež je dovolj udoben tudi za poti v dvoje. Pohvalim predal za rokavice, ki je opremljen z USB-vmesnikom za polnjenje naprav in priročno kljukico pod krmilom, kamor lahko varno obesimo vrečko ali torbico. Pod sedežem je prtljažni prostor, ki ga lahko odpremo na elektriko s pritiskom na stikalo pod krmilom. A pozor, kaj hitro se lahko zgodi, da po pomoti vanj zaklenete ključ, zato previdnost ni odveč. Pod plastičnim koritom – prtljaž­nikom je motorni prostor, ki je preprosto dosegljiv. Vsekakor pa ne priporočamo, da bi v prtljaž­nik odložili recimo čokolado, saj se bo zaradi toplote motorja, ki je sicer tekočinsko hlajen, začela topiti. Prostornost prtljažnika nas tudi ni navdušila, saj nam vanj ni uspelo pospraviti nolanke N44 (z nameščeno zaščito brade). Pri Vespi pa obljubljajo, da je dovolj velik za dve njihovi odprti jet čeladi.

Pod sedežem je tudi odprtina posode za gorivo, ki sprejme 9,5 litra bencina. Na testu smo dosegli povprečno porabo 4,6 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar niti ni tako malo, če upoštevamo, da podobno porabijo težji in zmog­ljivejši motocikli. Jim pa manjkata vespina karizma in okretnost, zato bomo zamižali na eno oko. Ko že govorim o gorivu, sem opazil tudi, da je rezerve bencina bolj malo, in ko se prižge opozorilna lučka, je smiselno pohiteti na črpalko. Zapišimo še, da ima vespa tako stransko kot osrednje stojalo; prvo se samo sklopi takoj, ko začnemo vzravnavati motor. Motoristom to po mojih izkušnjah ne bo najbolj všeč.