Tiskane izdaje
Slovenija ni izjema
Znotraj tega pojava Slovenija ni izjema, to še posebno velja pri tistih rabljenih avtomobilih, ki v Slovenijo pridejo iz uvoza. Vinko Černelič, direktor podjetja Eurocompany iz Ljubljane, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov, je za naš časnik povedal, da slovenski trgovci rabljena vozila kupujejo predvsem pri francoskih, italijanskih in belgijskih rent-a-car službah in lizinških družbah, kjer so cene ugodnejše kot pri nemških ponudnikih. »Brez zadržkov trdim, da uvozniki pri najmanj 80 odstotkih omenjenih vozil pred njihovo prodajo poneverijo oziroma zmanjšajo število prevoženih kilometrov. Podobno velja za marsikateri drug evropski trg, kjer se lotevajo tovrstnih 'podvigov' različni trgovci in fizične osebe,« pravi Černelič.
Kaj storiti, da bi se takšnemu nakupu izognili? Seveda je smiselno preveriti avtomobil pri uradnih pooblaščenih prodajalcih ali pri uvozniku. Dimitrij Vušnik, direktor marketinga pri slovenskem predstavništvu Mazde, nam je povedal, da so pred leti v Slovenijo prihajala vozila njihove znamke, predvsem mazde6 z italijanskega trga, stare okoli tri leta s približno 90.000 km in bile opazno cenejše od rabljenih vozil pri nas. »Potem so bile z njimi težave, s čimer je padala slaba luč predvsem na našo znamko – stranka je bolj nezadovoljna z njo kot s tistim, ki ji je avto prodal. Po tistem smo uvedli digitalno servisno knjižico, da so vsi podatki o servisih hranjeni na centralnem registru v Belgiji, česar ni mogoče spreminjati, da bi tudi kdo od servisne mreže kasneje vpisal kakšen servis, ki ni bil opravljen. Tako lahko kdorkoli, ki bi rad kupil vozilo z zatrjevano na primer 120.000 prevoženimi kilometri, pri nas navede številko šasije in preveri, kaj je bilo s tem avtomobilom. Tako izve, ali je bilo res prevoženih toliko kilometrov ali pač, da jih je vozilo že zdavnaj imelo veliko več. Če pa v knjižici ni nič zapisano, stranki to tudi jasno povemo,« pravi Vušnik
Intuicija in diagnostika
Marsikateri avto iz tujine, kot rečeno, prihaja iz kakšne lizinške hiše. Ti avtomobili imajo fizične servisne knjižice, kar še ni problem. Ko se prodajo, imajo na primer 300.000 do 400.000 kilometrov, a ko jih kupijo preprodajalci, jim števce zavrtijo nazaj in rečejo, da servisne knjižice pač ni. Ljudje pa marsikdaj nočej(m)o podvomiti, saj je navidezno dober nakup zelo vabljiv.
Kaj še lahko naredimo, da ne bi padli v kilometrsko prevaro? Kot pravi Jurij Kočar z AMZS, je prva stvar, če gremo sami po nakup v tujino, intuicija. Pomemben je že videz trgovca oziroma njegovih prostorov, druga obvezna stvar naj bo preizkusna vožnja. Pred odločitvijo je pametno preveriti tudi cene podobno starih avtomobilov, in če je izbrani občutno ugodnejši, obstaja velika možnosti, da ima prevoženih kilometrov več, kot je označeno. Na to opozarjajo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Jurij Kočar pravi, da je dejanje prevrtenja kilometrov v praksi skoraj nemogoče zanesljivo dokazati. Tudi on meni, da je najpogosteje ta pojav prisoten pri vozilih, ki pridejo iz tujine. Najbolj problematične utegnejo biti taksislužbe, ki prevozijo po 60.000 kilometrov na leto in avto vsako leto za 40.000 kilometrov zavrtijo nazaj, potem pa gredo na redni servis. Kočar pravi, da je glede stanja rabljenega avtomobila mogoče narediti oceno na podlagi tako izkustveno-vizualne ocene kot diagnostike. »Pomemben je že vizualni pregled tistega, česar se voznik največkrat dotika, marsikdaj je bilo kaj zamenjano, kakšna stvar pa ne in se to ne ujema. Treba je pregledati stanje podvozja, saj se avtomobil z mnogimi kilometri poseda, v koritu za rezervno kolo so stvari razmajane. Vsako sodobno vozilo ima okoli 300 krmilnikov, ki so med seboj neodvisni in hkrati povezani s sodobno tehnologijo. Če se na primer izprazni akumulator, se to zabeleži na krmilniku – kdaj se je to zgodilo in pri koliko kilometrih. Večinoma tisti, ki prirejajo kilometre, to storijo na glavnem števcu, kar je tehnično najpreprosteje, teh drugih podatkov ne ponastavijo, lahko pa si vzamejo čas in priredijo tudi to.« Kočar pravi, da pri njih opravljajo preglede prav v te namene, »plačilo 100 ali 200 evrov, da se izognete kakšni 15-tisočevrski neumnosti, ne more biti predrago«. Na ZPS še dodajajo: »Takoj je treba prekiniti nakup, če se prodajalcu nekam zelo mudi, tako da nam ne pusti časa za preizkus in se izgovarja, če želimo avtomobil preveriti v servisni delavnici ali na tehničnem pregledu.«
Pobude za pregon
V zvezi s to perečo problematiko smo se obrnili tudi na različne državne organe. Tako nam je Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa odgovoril, da bo jeseni predvidoma posvet prav o tej temi, z ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno za tovrstno problematiko, pa so nam podali daljšo zakonsko razlago. Zapisali so, da spada števec prevoženih kilometrov med indikatorje, kar pomeni, da ni zakonsko predpisan merilni instrument, ampak njegov podatek služi le kot informacija vozniku. Zato tudi sprememba stanja števca prevoženih kilometrov ne spada med predelave vozila, ki jih obravnava zakon o motornih vozilih (ZMV) in bi jih bilo treba preverjati. Septembra lani je bila sprejeta odločba o obveznem zabeleženju stanja števca prevoženih kilometrov v evidenco registriranih vozil pri vsakem tehničnem pregledu vozila.
Bolj pomembno je, da bodo na podlagi evropske direktive začeli pripravo sprememb in dopolnitev ZMV – da se inšpektorjem za namene preverjanja stanja kilometrskega števca, če je ta normalno vgrajen, dajo podatki o prejšnjem tehničnem pregledu, takoj ko so na voljo v elektronski obliki. Direktiva hkrati zahteva, da se za manipulacijo kilometrskega števca z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, kadar se to ugotovi, določijo učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni.
Seveda bomo šele videli, kakšen bo res ta predpis, ko bo sprejet, pri tem pa dodajmo še opozorilo FIA, da morajo ta pojav v represivnem smislu urediti (preganjati) vse članice EU, kajti če jih to naredi le nekaj, se breme le prevali na druge.
